Da bi Slovenija sprejela zapornika iz Guantanama, za kar se zavzema premier Borut Pahor, mora biti sprejeta ustrezna zakonodaja. Tako je vlada danes obravnavala novelo zakona o tujcih, katerega ogrodje ostaja enako, kot je bilo sprejeto leta 1999, upoštevajo pa se tri nove direktive. Med drugim se uvaja t. i. modra karta, ki lahko velja kot dovoljenje za bivanje in delo, velja pa lahko za dobo do pet let in ga je mogoče tudi podaljšati.
Tujec bo moral za pridobitev dovoljenja dokazati, da ima dovolj sredstev za bivanje in zdravstveno zavarovanje. Dodelitev dovoljenja pa lahko v imenu nacionalnega interesa, bodisi iz kulturnih, znanstvenih, gospodarskih ali političnih razlogov predlaga tudi katero koli ministrstvo. Takšno ureditev pozna večina evropskih držav, tako pri državljanstvih, kot tudi pri dovoljenjih za bivanje, sicer poudarjajo na notranjem ministrstvu.
Ministrstvo lahko tudi samo zagotovi sredstva za njegovo preživljanje. Pahor je ob tem poudaril, da bi v primeru, da bi Slovenija prevzela enega zapornika iz Guantanama na Kubi, njegovo bivanje tu financirale ZDA.
Pahor poudarja, da bi zapornika sprejeli zgolj iz humanitarnih razlogov. Sam bo to najprej predlagal ministrskemu zboru, če ga bo ta potrdil, potem pa bo predlog obravnaval tudi državni zbor, dodaja.
Ameriški veleposlanik: Slovenci premalo obveščeni
Ameriški veleposlanik v Sloveniji Joseph Mussomeli pa je povedal, da gre pri razpravi, ali naj Slovenija sprejme zapornike iz ameriškega zapora v Guantanamu na Kubi, za vprašanje človekoljubja in pokončnosti ter ne toliko za meddržavne odnose. Ob tem meni, da slovenski državljani nimajo zadostnih informacij o tej zadevi. "Ali Slovenija meni, da ima dolžnost sprejeti enega ali dva zapornika, ki sta trenutno v Guantanamu in ki bi morala biti izpuščena, a nimata nikamor oditi," je še pred pričakovano vladno odločitvijo o spremembah zakona o tujcih, ki bi ustvarile podlago za sprejetje zapornikov iz Guantanama, povedal Mussomeli.
Pojasnjuje, da je kritika ZDA glede odprtja zapora upravičena, vendar pravi, da je ob tem nerazumljivo, da tisti, ki so kritični, zdaj ne bi bili pripravljeni pomagati pri prizadevanjih za zaprtje zapora. Takšno stališče je primerjal z očividcem avtomobilske nesreče, ki namesto da bi pomagal poškodovanim, kriči na voznika, ki je povzročil nesrečo. "Na neki način je Slovenija trenutno v tem položaju. Kritična je do tega, kar se je zgodilo ... obenem pa ne pomaga tistim, ki potrebujejo pomoč."
Mussomeli meni, da bi bilo hinavsko le dvigniti roke glede tega vprašanja, priznava pa, da je hinavščina prisotna tudi v ZDA, saj je ameriški kongres sprejel zakon, ki preprečuje premestitev zapornikov v ZDA. "Menim, da je ta zakon sramoten, saj imamo moralno dolžnost pomagati ljudem v stiski."
Ameriški veleposlanik je izrazil tudi bojazen, da bo na razpravo v Sloveniji vplivala ameriška diplomatska depeša, ki jo je objavil WikiLeaks in govori o tem, da je Pahor v zameno za srečanje z ameriškim predsednikom Barackom Obamo na Češkem ponudil sprejem zapornika.
Mussomeli predlaga Ujgure
Pred izročitvijo bodo po zagotovilih Mussomelija vsakega zapornika dobro preverili in se prepričali, da ne predstavlja nobene grožnje. Menil je, da bi bilo morda najbolje, če bi Slovenija sprejela ujgurske zapornike, ki so se pomotoma znašli v tej zmedi. Doslej so nekatere ujgurske zapornike iz Guantanama že sprejele Švica, Albanija, Palau in Bermudi. Razprava o sprejemu nekaterih Ujgurov poteka tudi v ZDA, kjer so nekatere skupnosti Ujgurov izrazile pripravljenost na njihove sprejetje, vendar do tega zaradi zakona, ki preprečuje premestitev zapornikov v ZDA, do zdaj ni prišlo.
KOMENTARJI (228)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.