Kot že dolgo opozarjajo strokovnjaki za vreme v vesolju, naše Sonce trenutno vstopa v najbolj aktivno obdobje svojega od enajst do dvanajst let trajajočega naravnega cikla. Že lansko leto smo bili priča večji solarni nevihti, katere nabiti delci so na Zemlji povzročili spektakularne severne sije in zmotili radijske komunikacije, a tokrat bi lahko bilo še huje.

Kot pravijo, je namreč v nedeljo zjutraj ob izjemno močni eksploziji na Soncu nastala največja solarna nevihta v zadnjih šestih letih. Prvi valovi rentgenskih žarkov in ultravijoličnega sevanja so Zemljo dosegli že slabo uro po eksploziji, najmočnejši val pa naj bi naš planet dosegel v torek.

Nasine kamere so ujele Sončev izbruh. Zgornji posnetek je nastal v ponedeljek. (Foto: Reuters)

Bomo priča izpadu elektrike?

Znanstveniki Ameriške agencije za vreme v vesolju v Koloradu opozarjajo, da bi lahko valovi sevanja in nabitih delcev poškodovali satelitske sisteme, letalsko navigacijo in telefonska omrežja, v najhujšem primeru pa bi lahko prišlo tudi do izpada elektrike. Največje težave naj bi imela letala, ki letijo v bližini zemeljskega severnega pola oziroma letala na letih med Severno Ameriko, Evropo in Azijo. "Nekateri leti bodo najverjetneje prestavljeni,“ pravijo v agenciji. V času solarne nevihte se lahko po njihovih besedah ljudje sicer počutimo nenavadno, a poleg izpada elektrike in prekinitve delovanja satelitov večjih učinkov ni pričakovati. "Malce so lahko zaskrbljeni le tisti, ki se radi preveč zanašajo na GPS-navigacijo,“ pravi sodelavec na agenciji, fizik Dag Biseker, ki še dodaja, da bo malce lepša posledica najverjetneje tudi ta, da bo severni sij potegnilo bolj proti jugu. Ponoči naj bi ga bilo tako mogoče videti na širšem območju Severne Amerike, angleški mediji pa poročajo celo o možnosti, da bi lahko bil sij viden tudi po večini Evrope.

Protoni proti Zemlji s hitrostjo 2.000 kilometrov na sekundo

Po eksploziji so protoni dosegli neverjetno hitrost 2.000 kilometrov na sekundo, kar je petkrat hitreje od običajne hitrosti delcev, je pojasnil Terry Onsager, predstavnik omenjene agencije. "Ko to zadene, izgleda kot velik oven, ki potisne v magnetno polje Zemlje," pravi in dodaja, da ta energija lahko povzroči nihanje Zemljinega magnetnega polja. Slednje lahko povzroči tudi drugi oblak izbruhane koronarne mase Sonca, ki nas bo dosegel prav danes. "Ves prostor med nami in Jupitrom je zapolnjen s protoni, ki se jih ni lahko znebiti. Zaradi tega bomo njihovemu vplivu priča več dni,“ je še pojasnil Biseker.

Šesterici astronavtov na Mednarodni vesoljski postaji se ni treba bati hujših posledic, pravijo predstavniki Nase. (Foto: Reuters)

V preteklosti že doživeli izpade elektrike ter poškodbe na vesoljski postaji

Leta 1972 je velika solarna nevihta povzročila izpad telefonskih povezav v ameriški zvezni državi Ilinois, leta 1989 pa je povzročila izpad elektrike v provinci Quebec v Kanadi. Tedaj je v hladni zimski noči brez elektrike ostalo okoli šest milijonov ljudi. Leta 2003 je v ameriški zvezni državi Ohio odpovedala ena elektrarna, to pa je povzročilo težave še na sto drugih elektrarnah, zaradi česar je bilo štiri dni brez elektrike 50 milijonov ljudi, škoda pa je znašala med štiri in šest milijard evrov. Astronavti na Mednarodni vesoljski postaji so se morali tedaj zaradi nevihte, ki je poškodovala senzorje na postaji, skriti globje v notranjost objekta. Nasini strokovnjaki so tokrat ugotovili, da sevanje večjih težav šesterici astronavtov, ki so trenutno  na Mednadorni vesoljski postaji, ne bo prineslo in da se jim ne bo treba dodatno zaščititi.

Pretekle študije so sicer nakazale tudi na povezanost vremena in klime na Zemlji z nevihtami na Soncu. Nalet koronarne mase naj bi bil tako tudi eden od vzrokov za nestabilno vreme in spremembe temperature.

Lahko Zemljo ubranimo filmskega kaosa?

Solarna nevihta, ki smo ji bili priča, je po petstopenjski lestvici intenzivnosti označena s tretjo stopnjo. (Foto: Reuters)

Razsežnosti posledic, ki bi lahko sledile, so že lansko leto pritegnile pozornost tako zavarovalnih družb kot tudi institucij, ki so zadolžene za varnost posameznih držav. "Če si predstavljate, da nekateri deli držav ali kar celin več tednov ali celo mesecev ne bi imeli električne energije, potem bi bila to resna zadeva," je ob koncu lanskega leta pojasnjeval Jim Wild z britanske univerze Lancaster. Glavno težavo vidi v tem, da je omenjene nevihte izjemno težko predvideti, dodaten problem pa je tudi kratek čas, ki ga imajo sateliti za odkrivanje takih aktivnosti Sonca. V tem trenutku namreč ni blizu Sonca nobenega satelita, ki bi lahko Zemljo opozoril prej kot največ eno uro pred sončno nevihto. Modernizacija satelita, ki bi to omogočil, pa bi stala okoli milijardo dolarjev, dodaja Wild.

V primeru električnega mrka bi po ocenah nemških zavarovalnic verjetno zelo hitro nehali delovati bankomati in drugi aparati. V prihodnjih šestih urah bi se ustavile tudi bencinske črpalke in rafinerije. Pomožni generatorji, s katerimi bi se napajale bolnišnice, borze in službe za izredne razmere pa bi lahko brez goriva ostali v nekaj dneh. Gospodinjstva bi tako ostala brez hrane, vode in ogrevanja, družine pa bi zimo preživljale ob tabornih ognjih. Škoda bi lahko po njihovih ocenah znašala tisoč milijard dolarjev, kronično pomanjkanje elektrike pa bi se lahko vleklo celo desetletje.

Spremljajte 24ur.com na Facebooku in Twitterju!

Follow @24ur_com