VIDEO: 'Nemčija odloča v imenu EU'

Grški premier Lukas Papademos je danes opozoril, kaj bi se zgodilo v primeru bankrota države. Nastal bi kaos, opozarja premier. Zato država nima druge izbire, kot da potrdi dodatne varčevalne ukrepe in izpolni pogoje za pridobitev novega, 130 milijard evrov vrednega paketa pomoči, je poudaril.

Vlada mora storiti vse, da bodo varčevalni ukrepi sprejeti, je poudaril Papademos na nujni seji vlade, na kateri naj bi določili podrobnosti varčevalnega paketa, ki naj bi ga nato parlament potrdil v nedeljo. "Gre za trenutek zgodovinske odgovornosti," je opozoril Papademos. "Nenadzorovan bankrot bi našo državo potisnil v katastrofalno avanturo. Nastali bi pogoji nenadzorovanega gospodarskega kaosa in socialna eksplozija," je dejal.

Sprejem dodatnih varčevalnih ukrepov je eden od pogojev, če želi Grčija dobiti nov paket finančne pomoči iz Evrope. Kot je danes po zasedanju evrske skupine povedal njen šef Jean-Claude Juncker, bodo finančni ministri držav v območju evra odločitev o drugi pomoči Grčiji sprejeli v sredo.

Sprejem dodatnih varčevalnih in reformnih ukrepih je sicer le eden od treh pogojev, ki jih mora izpolniti Grčija za pridobitev pomoči. Drugi pogoj je, da Grčija privarčuje še 325 milijonov evrov, da bo dosegla dogovorjeni cilj glede zmanjšanja javnofinančnega primanjkljaja za letos. Poleg pa območje evra zahteva "trdna politična zagotovila" grških vladajočih strank, da bodo uresničevale zaveze. Če Grčija ne bo izpolnila pogojev, tvega 20. marca bankrot. Tedaj ji bo za plačilo zapadlo približno 14,5 milijarde dolga, česar pa brez finančne pomoči iz Evrope ne bo zmogla.

Vlada je razklana

Papademosovo vlado so danes zapustili člani stranke Laos. Vodja najmanjše grške koalicijske stranke, nacionalistične stranke Laos, George Karatzaferis je dejal, da stranka ne bo podprla novih varčevalnih ukrepov, ki jih zahtevajo mednarodni posojilodajalci. "Ponižali so nas. Tega ne bom toleriral. Tega ne bom dovolil, ne glede na to, kako lačen bi lahko bil," je dejal Karatzaferis. Slednji je napadel tudi nemško kanclerko Angelo Merkel in dejal, da je bila EU odpravljena, saj Nemčija odloča v imenu Evrope.

Stranka Laos sicer ne namerava popolnoma umakniti podpore vladi in premierju, a se je že zvrstilo nekaj odstopov. Vlado je tako zapustil minister za transport, ki prihaja iz vrst Laosa, kot še trije namestniki ministrov, prav tako iz te stranke. Za izstop se je nato danes odločila tudi namestnica zunanjega ministra, ki prihaja iz vrst socialistične stranke Pasok.

Predsednik vlade je danes opozoril tudi druge člane vladajoče koalicije, da če nameravajo ravnati enako, potem za njih ni mesta v vladi. Pozornost je sicer usmerjena predvsem na konservativno novo Demokracijo pod vodstvom Antonisa Samarasa, ki še ni potrdil podpore programu.

Policijski sindikat grozi z aretacijo predstavnikov trojke

Predsedstvo grškega policijskega sindikata grozi z aretacijo predstavnikov trojke – Evropske komisije, Evropske centralne banke (ECB) in Mednarodnega denarnega sklada (IMF). Po mnenju predsedstva policijskega sindikata poskuša trojka z ostrimi varčevalnimi ukrepi na glavo postaviti demokratični red. Poleg tega jih obtožujejo, da poskušajo omejiti "državno suverenost" in grški narod oropati pomembnih dobrin. "Svarimo vas, da bomo zahtevali takojšnjo izdajo zapornega naloga," so zapisali v sporočilu, ki so ga poslali predstavnikom trojke.

Poleg tega so danes ljudem delili tudi letake z napisom "Wanted", ki obljubljajo nagrado v vrednosti enega evra za prijetje predstavnikov trojke.

Na ulicah pa spopadi

V Atenah so izbruhnili tudi spopadi med policijo in protestniki proti varčevalnim ukrepom. Na ulicah se je zbralo okoli 7000 ljudi. Protestniki so policiste obmetavali s kamenjem in zažigalnimi bombami, policija pa je odgovorila s solzivcem. Protesti se sicer odvijajo na dan, ko se je v državi začela 48-urna splošna stavka, s katero sindikati izražajo nasprotovanje varčevalnim ukrepom.

Grčijo že od maja 2010 nad gladino drži 110 milijard evrov vredno posojilo držav z evrom in IMF. Kmalu je postalo jasno, da omenjeni znesek ne bo zadostoval, zato so se evropski voditelji oktobra lani načelno dogovorili o novem, 130 milijard evrov vrednem paketu pomoči. Varčevalni ukrepi naj bi predvidevali drastično krčenje sredstev v javnem sektorju in se med drugim nanašajo na znižanje minimalne plače za 22 odstotkov, 20- do 30-odstotno znižanje plač v javnem sektorju, odpravo številnih ugodnosti za javne uslužbence in znižanje pokojnin.