Veste, kaj si misli vaš pes?

Ste se kdaj spraševali, kaj si misli vaš pes, ko si zreta v oči? Ljubitelji psov imajo različna mnenja o tem, kaj žival čuti do njih, nihče pa ne more vedeti zagotovo. Tako smo vsaj mislili.

Raziskovalci z Univerzitetnega centra za nevrološke raziskave Emory v Atlanti pa so v teh dneh predstavili novo metodo za opazovanje pasjih možganov in raziskovanje njihovih misli. Tehnika zajema slikanje z neškodljivo magnetno resonanco.

Študijo preučevanja pasjih možganov je objavil časnik Public Library of Science (PLoS ONE), ideja o eksperimentu pa se je glavnemu raziskovalcu Gregoryju Bernsu utrnila, ko je izvedel, da je bil v ekipi Tjuljnov, ki je ubila Osamo bin Ladna, tudi pes. "Obnemel sem, ko sem videl, česa vse je sposoben pes. Pomislil sem – če jih lahko naučimo, da skačejo iz helikopterjev, jih lahko naučimo tudi, da mirno stojijo v skenerju," pojasnjuje.

Pri eksperimentu sta sodelovala dva psa – dveletna doga Callie in triletni border collie McKenzie. Oba so več mesecev trenirali za vstop v skener, kjer sta morala stati popolnoma pri miru, medtem ko so raziskovalci merili njuno nevrološko aktivnost. Mentalne procese so želeli dekodirati tako, da bi posneli, katera področja možganov se aktivirajo v različnih stimulacijah. Želeli so odgovoriti na vprašanja – ali psi čutijo empatijo? Ali se zavedajo, kdaj so njihovi lastniki žalostni in kdaj veseli? Koliko jezika zares razumejo?

V prvem poskusu so psa naučili odziva na signale z rokami. Gesta z eno roko je pomenila, da bo pes dobil priboljšek, obe roki pa sta pomenili, da priboljška ne bo. Ko sta psa videla znak za priboljšek, se jima je aktiviral del možganov, povezan z repom, in enak del možganov, ki je pri ljudeh povezan z nagradami. Ko znaka za priboljšek ni bilo, v tem delu možganov niso zaznali nobene aktivnosti. "Ti rezultati kažejo, da so psi zelo pozorni na človeške signale. Ti signali pa so direktno povezani s sistemom nagrajevanja," je povedal Berns.

Po njegovih besedah je bilo neverjetno videti prve posnetke možganov budnega psa. Do zdaj so bili namreč zabeleženi le, ko je bil pes uspavan. "Kolikor nam je znano, tega ni storil še nihče. Upamo, da nam bo to odprlo veliko vrat do razumevanja komunikacije živali. Želimo si razumeti interakcijo med psom in človekom skozi pasje oči."

Vse korake pri eksperimentu je odobril institut za nego živali v Enoryju, ki je skrbel, da psi ne bi trpeli. "Želeli smo jim zagotoviti varnost in udobje, da bi prostovoljno vstopili v skener. Nadeli smo jim naušnike, ki so jih ščitili pred hrupom skenerja. Naučili smo jih tudi, kako držati glavo pri miru za čisto sliko. Radi sodelujejo. Še posebej Callie v skener vstopi sama, včasih tudi takrat, ko ni na vrsti. Komaj čaka, da lahko sodeluje," opisuje kinolog Mark Spivak, ki sodeluje pri projektu.

Vsem skeptikom in ljubiteljem mačk Berns odgovarja, da so psi prve udomačene vrste, ki segajo najmanj 10.000 let nazaj, po nekaterih ocenah celo 30.000. "Pasji možgani kažejo, kako so ljudje in živali našli skupni jezik. Možno je celo, da so psi vplivali na človeško evolucijo. Prav toliko kot smo mi izoblikovali pse, so tudi oni izoblikovali nas!" zaključuje.