Veneto in Lombardija po referendumu Rimu predstavljata svoje zahteve

Po referendumski podpori večji avtonomiji v italijanskih deželah Lombardija in Veneto predsednika obeh sedaj Rimu predstavljata svoje zahteve. Predsednik Veneta Luca Zaia se ne namerava zadovoljiti zgolj z dodatnimi pristojnostmi, temveč terja poseben statut po vzoru Južne Tirolske. Predsednik Lombardije Roberto Maroni je ubral zmernejši ton.

"Veneto lahko sedaj sanja o avtonomiji, kot jo ima Trentinsko-Zgornje Poadižje. Vse dežele lahko sanjajo o tem, saj lahko parlament spremeni ustavo. Pomembno je v parlamentu zbrati glasove za to," je Zaia, ki tako kot njegov lombardijski kolega Roberto Maroni pripada federalistično usmerjeni desni stranki Severna liga.

Maroni je v svojih zahteva zmernejši. Sam bi bil zadovoljen, če bi Lombardija dobila več pristojnosti in bi morali odvajati manj prihodkov od davkov, zahteve predsednika Veneta pa so ga po lastnih navedbah presenetile. "Upal sem, da se bosta Lombardija in Veneto skupaj pogajala z vlado. Sedaj ne vem več, če je to mogoče," je dejal.

Napovedal je, da si bo v Rimu prizadeval za "več moči in sredstev", kar pa naj bi se odvilo "v okviru narodne enotnosti". Konkretnejše predloge za večjo regionalizacijo naj bi predložil v dveh tednih, upa pa, da bosta oba domova italijanskega parlamenta še pred razpustitvijo ob koncu mandata spomladi prihodnje leto potrdila ustrezne zakonske spremembe.

V Italiji ima sicer le pet od 20 dežel - Trentinsko-Zgornje Poadižje, Furlanija-Julijska krajina, Dolina Aoste, Sicilija in Sardinija - poseben statut, ki jim zaradi posebnosti in prisotnosti manjšin zagotavlja še posebej veliko avtonomijo, zlasti na področju davkov.

Lombardija in Veneto sta najbogatejši italijanski deželi in veljata za gospodarski motor Italije. Skupaj z Emilio Romagno ustvarita 40 odstotkov italijanskega BDP. Iz Lombardije se v Rim letno steče za skoraj 58 milijard evrov davkov, iz Veneta slabih 20 milijard. Deželni politiki bi radi dosegli, da bi vsaj polovica v deželah pobranih davkov, ki zdaj pristanejo v državni blagajni, ostala doma.

Vlada v Rimu je pokazala pripravljenost na dialog, a se ne želi odpovedati prihodkom od davkov iz severnih dežel. Glede davčnih in varnostnih vprašanj ne bo pogajanj, je dejal italijanski kmetijski minister Maurizio Martina, član Demokratske stranke (PD), najmočnejše vladne stranke v kabinetu premierja Paola Gentilonija. Zaia mu odgovarja, da je "edini partner za pogovore" Gentiloni.

Tudi on je sicer danes izrazil pripravljenost na pogovore o večji avtonomiji. "Vlada je pripravljena na pogovore, da bi dosegli učinkovitejše dežele," je dejal in dodal, da razpravo, ki se je začela po referendumu, "spremlja z zanimanjem, spoštovanjem in odprtostjo".

Pričakuje "kompleksno razpravo", ki pa mora potekati v okviru veljavne zakonodaje in ustave, je poudaril. Pomembno se mu zdi izogniti se konfliktom. "Razpravljali bomo o tem, kako bi lahko Italija bolje delovala," je še dejal med obiskom v Benetkah.

Volivci Lombardije in Veneta so na nedeljskih referendumih z veliko večino glasovali za več avtonomije. V Lombardiji z gospodarsko metropolo Milanom na čelu jo je podprlo 95,3 odstotka udeležencev, volilna udeležba je bila 39-odstotna. V Venetu, kjer ležita Benetke in Verona, je za več avtonomije glasovalo 98,1 odstotka udeležencev. Tam je bila tudi volilna udeležba večja - 57-odstotna.

Populistično Gibanje pet zvezd, ki trenutno vodi v anketah pred parlamentarnimi volitvami prihodnjo pomlad, je glede izida referendumov menilo, da so "zmaga državljanov, zagotovo pa ne Severne lige". Vodja PD Matteo Renzi pa je dejal, da gre zahteve državljanov po večji učinkovitosti ter zmanjšanju birokracije in razsipnosti vzeti resno.