"Z našim skupnim delom bomo skušali vzpostaviti takšen Nato, ki se bo lahko postavil ob bok vsem grožnjam 21. stoletja," je povedal ameriški predsednik George Bush potem, ko je zaključil uradni del obiska v Ankari. Ko je prispel v Carigrad, ga je pričakalo okoli 40.000 protestnikov, ki nasprotujejo njegovi udeležbi na vrhunskem srečanju zveze Nato v ponedeljek in torek. V Carigradu naj bi se namreč Bush sestal s predstavniki muslimanske, judovske in pravoslavne skupnosti, da bi tako poudaril pluralizem in versko toleranco v Turčiji.
Izgini, Bush! Izgini Nato! Ameriški morilci, izginite iz Bližnjega vzhoda!
Na demonstracijah v okrožju Kadikoy v azijskem delu Carigrada zbralo več kot 40.000 protestnikov, večinoma pripadnikov levičarskih skupin, poleg tega pa še okoli 100 protestnikov iz Grčije, Velike Britanije, Nizozemske, Španije, Portugalske in Sirije, ki so izrazili nasprotovanje obisku ameriškega predsednika Busha. Ta je namreč zelo nepriljubljen v Turčiji, kjer je velika večina javnosti nasprotovala iraški vojni.
Pri tem so policisti v okviru varnostnih ukrepov zaradi visokega obiska zaprli več deset ulic in 34 kilometrov poti do letališča, kjer je pristalo Bushevo letalo. Pri tem je bilo mobiliziranih 10.000 policistov. Turški policisti so sicer v Ankari le nekaj ur pred Bushevim prihodom v Turčijo na protestnike, ki so nanje metali kamenje, usmerili solzivec. Zaradi metanja kamenja naj bi bilo poškodovanih 13 policistov.
Protestniki so ovirali tudi dirkače sedme dirke za točke svetovnega prvenstva, ki so začasno blokirali cesto, vendar so organizatorji dirkačem vendarle omogočili, da nemoteno nadaljujejo s svojimi atraktivnimi vožnjami.
Bush na pogovoru s turškim predsednikom in premierom
Bush se je v Ankari srečal s turškim predsednikom, nato pa še s turškim premierom Recepom Tayyipom Erdoganom. Turški premier je Bushu povedal, da je od njega pričakoval, da bodo ZDA posredovale pri turških talcih, zajetih na severu Iraka. Bush že nekaj časa neutrudno ponavlja zahteve, naj se ukrepa proti kurdski uporniški delavski stranki (PKK), ki naj bi bila odgovorna za nedavne napade na varnostne sile na jugovzhodu Turčije.
"Erdogan je izrazil turško zaskrbljenost zaradi nasilništva PKK, tako da mu je Bush zagotovil konkretno posredovanje pri tej problematiki," je povedal eden od virov po zaključku pogovorov. Sicer tradicionalno močne vezi med ZDA in Turčijo so se deloma skrhale ob skrbi Ankare, da bo ameriški napad na Irak še povečal nestabilne razmere, ki bodo Kurdom omogočile, da se na severu odcepijo. V Ankari namreč menijo, da bi kurdska avtonomnost na severu ponovno spodbudila separatistične izgrede tudi na sosednjem jugovzhodu Turčije, kjer živi približno 12-milijonska kurdska manjšina. Ankaro Turki štejejo za turško mesto, medtem ko Kurdi trdijo, da pripada njim. Erdogan je Bushu povedal tudi, da v severnem iraškem mestu Mosul Turčija želi odpreti konzulat.
Sicer pa je Bush pohvalil Turčijo in poudaril, da bi morala dobiti datum morebitnega vstopa v EU. Poleg tega je Bush, ki je na prvem uradnem obisku v Turčiji, tej muslimanski državi čestital, da sprejema demokracijo, vladavino prava in svobodo.
Obrambni ministri o izboljšanju vojaških zmogljivosti
Dan pred začetkom vrha zveze NATO so se Carigradu sešli obrambni ministri 26 držav članic zavezništva, med njimi slovenski minister Anton Grizold, ki se mu je pridružil načelnik generalštaba Slovenske vojske, generalmajor Ladislav Lipič. Na srečanju bodo med drugim potrjevali paket izboljšav na področju načrtovanja zmogljivosti, ki so potrebne za uspešno soočanje zavezništva s sodobnimi varnostnimi izzivi.
Obrambni ministri skušajo ponovno okrepiti odnose v zvezi Nato, ki so se deloma skrhali ob iraški vojni. Želja voditeljev Nata je predvsem doseči soglasje za vzpostavitev transatlantske zveze, ki se bo sposobna spopadati z najrazličnejšimi grožnjami varnosti.
Generalni sektretar Nata Jaap de Hoop Scheffer je na varnostni konferenci povedal, da je nastopil "novi trenutek v transatlanstskem varnostnem sodelovanju" in menil, da je enostranskost neokonzervativcev Busheve administracije, ki se je posmehovala nezmožnostim Nata, minila. "Tisti ameriški pristaši enostranskih ukrepov, ki so menili, da Busheva administracija sploh ne potrebuje zaveznikov, se bodo morali prepričati, da ZDA ne samo, da potrebujejo zaveznike, ampak zavezništvo," je prepričan Scheffer.
Še brez dogovora o možnosti usposabljanja iraških sil znotraj Iraka
Ameriški obrambni sekretar Donald Rumsfeld je izrazil prepričanje, da bodo na vrhu zveze Nato v Carigradu dosegli dogovor "o glavni vlogi zavezništva" pri usposabljanju iraških varnostnih sil, za kar je zaveznice zaprosil iraški premier Ijad Alavi. Okvirni dogovor o tem so zaveznice že dosegle in naj bi ga potrdile v Turčiji, šele nato pa se bodo nadaljevali pogovori o tem, kako in kje natančno naj bi usposabljanje potekalo.
Več članic zavezništva naj bi sicer zahtevalo, da bi zavezniško usposabljanje iraških varnostnih sil potekalo izključno zunaj Iraka. Nemški kancler Gerhard Schröder pa je pred odhodom v Carigrad odločno poudaril, da nemški vojaki zagotovo ne bodo odšli v Irak.
Vsebina enega od dokumentov, ki naj bi ga obrambni ministri sprejeli v Carigradu, je uporabnost sil. Poleg tega naj bi potrdili dokumenta o sprejemanju odločitev v kriznih razmerah - to naj bi bilo poslej veliko hitrejše - ter o povečanju učinkovitosti procesa nabora sil za zavezniške operacije.
Ministri bodo potrjevali tudi cilje sil za celotno zavezništvo v prihodnjem obdobju. Sil naj bi bilo v prihodnje številčno manj, vendar naj bi bile zato kakovostnejše in hitreje premestljive.
Ena od prioritet zavezništva je misija v Afganistanu, kjer Nato vodi sile ISAF. Kot so povedali zavezniški viri, naj bi države članice vendarle uspele zbrati dovolj sil za razširitev misije zveze Nato na sever Afganistana, kjer naj bi pokrivale precej veliko območje, ter del potrebnih enot za širitev na zahodni del države. O številkah sicer ne želijo govoriti, dokler jih ne bo potrdil vrh.
Nato se v Afganistanu srečuje z vrsto težav in mu doslej misije zaradi pomanjkanja enot in opreme ni uspelo razširiti na celo državo, kar pa je nujno, če želi sodelovati pri zagotavljanju varnosti na jesenskih volitvah. Ker je generalni sekretar zavezništva Jaap de Hoop Scheffer države članice že večkrat pozval k okrepitvi njihovih prispevkov v to operacijo, bo predvidoma septembra v Afganistan odšla tudi desetina slovenskih vojaških gasilcev, razmišljajo pa še o morebitnem slovenskem prispevku za sanitetno postajo v Kunduzu.
Konec misije v Bosni in Hercegovini
Vojaška mirovna misija se bo v Bosni in Hercegovini sicer še nadaljevala, vendar pod vodstvom Evropske unije. Kljub temu bo Nato v skrčenem obsegu še ostal v državi - njegova naloga bo lov na obtožene vojnih zločinov z območja nekdanje Jugoslavije.
Carigrad s cvetjem in nadzvočnimi letali pričakuje vrh Nato
Da bi največje turško mesto polepšali pred prihodom visokih gostov, so organizatorji zasadili kar 290.000 rož, med njimi 50.000 vrtnic, in 9000 dreves. Poskrbeli pa so tudi za varnost - za to je zadolženih več kot 23.000 policistov, pomaga pa jim vojska, ki varuje tako morje kot zračni prostor. Dan pred začetkom vrha mesto ves čas nizko preletavajo vojaška letala, ki nadzirajo spoštovanje prepovedi letenja.
Bosporska ožina je delno zaprta za promet, po navedbah medijev pa naj bi na več točkah v mestu namestili tudi protiletalske obrambne sisteme.
