Britansko zunanje ministrstvo je objavilo seznam, milo rečeno, bizarnih prošenj in zahtev, s katerimi se na njihova predstavništva po svetu obračajo otoški turisti.
Samo v zadnjem letu so pomagali več kot 52 tisoč ljudem. Med njimi se je našel tudi nekdo, ki je potreboval konzularno pomoč, ker ga je motil petelin v bližini hotela. Kikirikal je preveč naglas. Na veleposlaništvo v Rimu se je obrnil turist, ki se je odločil za tetovažo, a izbrane fraze ni znal prevesti. Obupana žena je v Tel Avivu zavrtela številko veleposlaništva in prosila, naj njenemu možu naročijo, naj začne telovaditi in jesti bolj zdravo, da bosta lahko imela otroke. Partnerske zadeve naj bi reševali tudi v Stockholmu. Preverite, ali je dekle, ki sem ga spoznal preko spleta, vredno zaupanja, se je glasila prošnja. V Kuala Lumpurju pa so prejeli klic zakoncev, ki sta želela denar, da bi otroke lahko vpisala v mednarodno šolo. Pomoč je potrebovalo tudi kar nekaj športnih navdušencev, najpogostejše vprašanje pa je bilo, kje gledati nogometno tekmo.
A čeprav se ob takih ter podobnih prošnjah in poizvedbah lahko le namuznemo, na zunanjem ministrstvu v Londonu pravijo, da vse skupaj ni tako smešno. Vsako leto jih namreč kar zasujejo s prošnjami in poizvedbami – dobijo jih več kot milijon – in takšne bizarnosti le odvračajo pozornost od resnično pomembnih zadev. "Ne moremo pomagati ljudem, ki želijo načrte potovanj ali nasvete, kje preživljati družabne urice, pomagamo pa tistim, ki se v tujini soočajo z resničnimi problemi. To so lahko žrtve kriminala, užaloščene družine, ki so v tujini izgubile svoje drage, ali Britanci, ki so jih aretirali ali pridržali," je pojasnil Mark Simmonds, ki je na britanskem zunanjem ministrstvu odgovoren za konzularne zadeve.
KOMENTARJI (6)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.