Večji napadi, ki so pretresli Rusijo

Terorizem ima v Rusiji dolgo zgodovino, ki se začenja že v časih Ruskega imperija, število terorističnih dejanj, predvsem v prestolnici, pa se je znatno povečalo šele ob zaključku preteklega stoletja oziroma po razpadu Sovjetske zveze. Najbolj dejavni so čečenski uporniki, ki zahtevajo neodvisnost svoje pokrajine. Najbolj znana teroristična napada v Moksvi sta bila na stanovanjske stolpnice in moskovsko gledališče, veliko terorističnih dejanj pa so zabeležili tudi v Čečeniji in Dagestanu, kjer po večini živijo muslimani, ki si želijo neodvisnosti od Rusije.

Kot že zapisano, največjo grožnjo Rusiji predstavljajo prav islamski skrajneži. Ruske oblasti so v tej luči že prepovedale 17 organizacij, ker naj bi se ukvarjale tudi s terorizmom, sicer pa več muslimanskih in človekoljubnih organizacij ruske oblasti kritizira, ker naj bi protiteroristične operacije krivično usmerjale proti vsem muslimanom.

Civiliste ubijali kar med spanjem

Septembra 1999 je v več bombnih napadih, ki so se zvrstili v vsega desetih dneh, umrlo 293 ljudi, 651 pa je bilo ranjenih. V vseh petih bombnih napadih je bil uporabljen enak eksploziv, tarče napadov so bile stanovanjske stolpnice, detonacije pa so bile nastavljene na nočni čas, kar potrjuje, da je bil namen povzročiti čim več civilnih žrtev. Bombe so bile podstavljene tako, da so se stolpnice zrušile kot hišice iz kart.

Tako je 4. septembra 1999 v Bajnaksku, mestu v Dagestanu, v eksploziji bombe umrlo 64 ljudi, 133 pa je bilo ranjenih. Pred stolpnico, v kateri so živeli ruski obmejni vojaki in njihove družine, je namreč eksplodiral avtomobil bomba. Pet dni pozneje je v eksploziji bombe v naselju na jugovzhodu Moskve eksplodiralo v 9-nadstropni stanovanjsk stavbi. Pri tem je umrlo 94 ljudi, 249 je bilo ranjenih, poškodovanih pa je bilo tudi 15 bližnjih stavb. Skupaj je bilo v napadu uničenih najmanj 108 stanovanj. 13. septembra je le nekaj kilometrov stran sledila še ena eksplozija, ki je bila v tej seriji najbolj smrtonosna. Terjala je kar 119 žrtev, ranjenih pa je bilo okoli 200 ljudi. Z zemljo je bila namreč zravnana osemnadstropna stavba.

V dneh, ki so sledili, je ruska obveščevalna služba FSB v Moskvi odkrila še tri bombe, v Volgodonsku pa je 16. septembra pred devetnadstropno stavbo eksplodirala še ena bomba, pri čemer je umrlo 17 kljudi, okoli 70 pa je bilo ranjenih. Takrat je premier Vladimir Putin podpisal dekret, s katerim je pristojnim varnostnim službam ukazal, da zaščitijo vsa industrijska, transportna, komunikacijska in jedrska središča v državi. Ti napadi in poskusi napadov so bili povod za začetek druge vojne v Čečeniji.

Tri leta pozneje, ko je bila končana preiskava o teh bombnih napadih, so oblasti v poročilu zapisale, da so napade organizirali Ačemez Gočijajev, ki je še vedno na prostosti. Skupaj z njim naj bi bil soodgovoren tudi Ibn al Katab, ki naj bi bil povezan s teroristično mrežo Al Kaida. Uporniška skupina, ki jo je vodil Gočijajev, se je urila v uporniških taborih v Čečeniji, od koder naj bi tudi izviral eksploziv, uporabljen v napadih.

Drama v Dubrovki trajala skoraj tri dni

Prav leta 2002 pa se je v Moskvi zgodila še ena tragedija. Med 40 in 50 oboroženih Čečencev, pripadnikov skrajnega islamskega separatističnega gibanja, je v ruskem gledališču Dubrovka pod vodstvom Movsarja Barajeva zajelo okoli 850 talcev. Dva dni in pol kasneje je akcijo izvedla posebna vojaška enota Specnaz. Pred tem so v ventilacijski sistem spustili še vedno javnosti neznan plin, ki bi moral uspavati tako talce kot tudi njihove ugrabitelje. Ker je bil plin premočan, je v akciji umrlo kar 129 talcev, hkrati pa so vojaški specialci ubili tudi 39 napadlcev. Posredovanje je naletelo na ostre kritike v Rusiji in svetu, a Kremelj je zatrjeval, da ni imel veliko manevrskega prostora, saj se je soočal s 50 oboroženimi uporniki, ki so se bili skupaj s svojimi talci pripravljeni razstreliti. Tako je skupaj umrlo okoli 170 ljudi.

V treh napadih leta 2003 ubitih vsaj 111 ljudi

Leta 2003 je na Rdečem trgu v Moskvi samomorilski napadelec, opremljen z eksplozivnim jopičem, poleg sebe ubil še šest ljudi, 44 pa jih ranil. Kasneje so oblasti ugotovile, da je bila napadalka vdova čečenskega vojaškega poveljnika Ruslana Mengerijeva. Decembra istega leta se je samomorilski napadalec razstrelil na vlaku v Stavropolu. Napad je terjal 46 žrtev, več kot 170 ljudi pa je bilo ranjenih. V povezavi s tem dejanjem oblasti niso prijele še nikogar. Leta 2003 so čečenski uporniki napadli tudi v čečenskem mestu Znamenskoje. Trije samomorilski napadalci, med njimi dve ženski, so v poslopje lokalnih oblasti zapeljali z avtomobilom bombo in jo aktivirali. Pri tem je bilo ubitih 59 ljudi, več kot 200 pa ranjenih.

Februarja 2004 se je v jutranjih urah na moskovski podzemni železnici razstrelil samomorilski napadalec in poleg sebe ubil še 41 ljudi, 120 pa je bilo ranjenih. Večina ranjenih je imela polomljene kosti, težave pa so imeli tudi zaradi dima. Konec avgusta se je na moskovski podzemni železnici razstrelila še samomorilska napadalka, ki je poleg sebe v smrt odpeljala še 10 ljudi, 50 pa jih je bilo v napadu ranjenih.

Nekaj dni pred tem napadom pa so teroristi razstrelili dve letali, ki sta vzleteli z letališča Domodedovo. Tako je na letu proti Volgogradu umrlo 34 potnikov in devet članov posadke, le nekaj minut pozneje pa je eksplozija odjeknila še na letalu, ki je bilo na poti v Sibirjo. Umrlo je vseh 38 potnikov in osem članov posadke. Preiskava je pokazala, da naj bi bombi aktivirali dve pripadnici čečenskih uporniških gibanj, v javnem pismu pa je odgovornost prevzel vodja čečenskih upornikov Šamil Basajev, ki je umrl leta 2006.

Beslan – tragedija brez primere

Zelo hude posledice pa je imel teroristični napad na osnovno šolo v Beslanu. Čečenski uporniki so 1. septembra, na prvi dan šole, zajeli več kot 1.100 ljudi, med njimi več kot 700 otrok. Napadalci so od ruskih oblasti zahtevali konec druge čečenske vojne, a so se po treh dneh ruske oblasti odločile za posredovanje. Pri tem je po uradnih podatkih umrlo 334 ljudi, od tega 186 otrok, neuradno pa naj bi umrlo precej več ljudi. Napadalci so talce zaprli v športno dvorano, v kateri je bilo nameščenih več bomb. Ob začetku vojaškega posredovanja so jih nekaj uspeli aktivirati. Več ljudi je umrlo v mestni bolnišnici, ki po mnenju mnogih ni bila pripravljena na večje število ranjencev. Tudi za tem napadom je stal Basajev.

21. avgusta 2006 je na moskovski tržnici eksplodirala bomba, pri tem pa je umrlo 13 ljudi, 47 je bilo ranjenih. Dve leti pozneje so za napad obsodili osem članov rasistične skupine Glas. Leta 2008 je v napadu na manjši avtobus v Vladikavkazu umrlo 12 ljudi, 41 jih je bilo ranjenih. V največjem mestu Ingušetije pa je 17. avgusta 2009 v napadu samomorilca z avtomobilom bombo umrlo 25 ljudi, 164 pa je bilo ranjenih.

Tudi lani napad na moskovsko podzemno

Moskovska podzemna železnica pa je bila tarča samomorilskih napadalcev tudi lani. 29. marca sta se v razmaku le 40 minut razstrelili dve napadalki, pri tem pa je umrlo najmanj 40 ljudi, več kot sto pa je bilo ranjenih. Odgovornost za napad je prevzel vodja čečenskih upornikov Doku Umarov, ki je v izjavi za javnost napovedal še več takih napadov, če Rusija ne bo zagotovila neodvisnosti muslimanskim pokrajinam Severnega Kavkaza. Tako je v Dagestanu le dva dni pozneje v dvojnem samomorilskem napadu umrlo 12 ljudi.

26. maja pa je v Stavropolu v eksploziji umrlo najmanj sedem ljudi. A za zdaj še vedno ni znano, kdo se skriva za napadom. Takoj po napadu so bili osumljeni tako islamisti kot tudi neonacisti in skinheadi. Vladikavkaz je bil prizorišče napada tudi septembra lani, ko se je z avtomobilom bombo na tržnici razstrelil samomorilski napadalec. Poleg sebe je ubil še 17 ljudi, 160 pa jih ranil. Med žrtvami so bili štirje Armenci.

Oktobra lani pa so trije napadalci v čečenski prestolnici Grozni napadli tamkajšnji parlament. Oboroženi s kalašnikovkami so se v avtomobilu pripeljali do zgradbe, nato pa začeli streljati. Takoj na vhodu se je razstrelil prvi napadalec, dva pa sta svojo pot nadaljevala naprej. Talcev jima ni uspelo zadržati, hitro pa so ju obkolili pripadniki varnostnih sil. Ko jima je zmanjkalo nabojev, sta se razstrelila tudi sama. V napadu je bilo skupaj ubitih najmanj šest ljudi, več 10 pa je bilo ranjenih.