Združeni narodi so leto 2010 razglasili za leto biotske raznovrstnosti. Pod geslom Biotska raznovrstnost je življenje, naše življenje bodo ljudi po vsem svetu ozaveščali, da izginjanje vrst prizadene tudi človeštvo. Hkrati poskušajo s tem popraviti zamujeno priložnost. Države so se namreč leta 2002 zavezale, da bodo poskušale ta pojav do letošnjega leta, če ne zajeziti, vsaj opazno zmanjšati, a morajo zdaj priznati, da jim ni uspelo.

Vrste rastlin in živali še vedno pospešeno izginjajo, razmere pa so najbolj dramatične v tropskih predelih. Vzroki za neuspeh so v veliki meri – posredno ali neposredno – v načinu razvoja v bogatejšem delu sveta. Izumrtje grozi tudi zlati žabi na sliki, v naravi je že povsem izginila. (Foto: Reuters)

Zaradi vpliva ljudi se seznam živalskih in rastlinskih vrst na Zemlji krajša 1000-krat hitreje, kot bi se zgolj ob naravnih dejavnikih, so ugotovili znanstveniki. Objavili so tudi številko, zaradi katere bi se moral vsakdo zamisliti: vsako uro izginejo tri rastlinske ali živalske vrste! Širjenje mest, gradnja cest in druge infrastrukture, spreminjanje vedno večjih območij v obdelovalne površine, izsekavanje gozdov, uničevanje naravnih habitatov … razlogov je ogromno. Ko se enkrat zgodi, poti nazaj ni.

S tem pa izgublja tudi človeštvo. Ko izginejo ekosistemi, kot so gozdovi, mokrišča ali koralni grebeni, izginejo tudi njihovi pozitivni vplivi. In teh ni malo: skrbijo za čiščenje vode in zraka, ščitijo pred ekstremnimi vremenskimi pojavi, dajejo nam material za gradnjo hiš, drva za ogenj, opozarjajo Združeni narodi. "Izguba te prelepe in kompleksne raznovrstnosti pomeni resno grožnjo človeštvu danes in v prihodnosti,“ opozarja Jane Smart, vodja skupine za biotsko raznolikost pri Mednarodni zvezi za ohranjanje narave in naravnih virov (IUCN).

"Letos imajo vlade veliko priložnost, da naredijo za biotsko raznovrstnost to, česar jim ni uspelo narediti za podnebje na vrhu v Koebenhavnu,“ pa je dejal Simon Stuart, znanstvenik, ki prav tako deluje pri IUCN. Priložnost za dosego globalnega in pravno zavezujočega sporazuma, ki naj bi ustavil izginjanje vrst, bodo imeli oktobra, ko bo na Japonskem potekal vrh na to temo. A po debaklu na Danskem so optimistični le redki. 

Dokaz, da ni nemogoče: V začetku prejšnjega stoletja je bilo na svetu le še 3000 velikih snežnih gosi. Danes njihovo število ocenjujejo na 800 tisoč! (Foto: Reuters)

Številke, ki zbujajo grozo

Po podatkih IUCN za leto 2009 kar 170.000 vrstam grozi izumrtje, od tega je 21 odstotkov sesalcev, 12 odstotkov ptic, 31 odstotkov dvoživk in 37 odstotkov rib. V 99 odstotkih je vzrok za ogroženost vrst človek.

V Severnem Atlantiku je v zadnjega pol stoletja količina rib upadla za dve tretjini. V Evropi izumrtje grozi vsaki četrti vrsti dvoživk, vsaki peti vrsti plazilcev, 15 odstotkom sesalcev in 13 odstotkom ptic. Po ocenah iz leta 2000 je v Sloveniji ogroženih 90 odstotkov vrst rib, 83 odstotkov vrst plazilcev, 58 odstotkov vrst ptičev in 43 odstotkov vrst sesalcev.

Evropske ptice izginjajo, a kljub temu je tudi nekaj razlogov za optimizem

Evropska unija je optimistično napovedala, da bo do letošnjega leta upadanje biotske raznovrstnosti na svojem ozemlju povsem zaustavila. To se ni zgodilo. Najbolj so ogroženi travniki, mokrišča in morske obale, vse manj je tudi ptic. Od leta 1980 se je njihovo število zmanjšalo za približno polovico, najnovejše znanstvene študije pa kažejo, da je ogroženih kar 43 odstotkov vrst evropskih ptic.

Volkovi se marsikje po Evropi znova naseljujejo. (Foto: Reuters)

Kljub temu Evropska komisija ugotavlja, da so evropska direktiva o pticah in o habitatih ter vzpostavitev omrežja Natura 2000 prinesli rezultate. V Naturi 2000 je že 25.000 območij, pokriva pa približno 17 odstotkov kopenskega ozemlja EU.

Stanje ogroženih vrst se je marsikje že izboljšalo. Tako se na primer medved, volk in bober spet naseljujejo po Evropi. Študija, objavljena v reviji Science, pa potrjuje, da je direktiva o pticah znatno prispevala k zaustavitvi upadanja nekaterih najbolj ogroženih evropskih ptic.