Varufakis: Nastavili so nam past, evroskupino povsem nadzoruje Nemčija

Nekdanji grški finančni minister Janis Varufakis je prvič potem, ko je ostal brez položaja, s katerega je odstopil na "priporočilo" predsednika grške vlade Aleksisa Ciprasa, spregovoril v daljšem intervjuju. Za NewStatesman je dejal, da je evroskupina povsem podrejena Nemčiji, Grčiji je bila po njegovem nastavljena past, referendum pa je bil vržen v koš.

Medtem ko je bil v zadnjih 48 urah marsikdo presenečen nad srdito zahtevo Nemčije, da Grčija zapusti evroobmočje vsaj začasno, Varufakis pravi, da on ni bil. Prav tako meni, da bodo izpogajani pogoji poslabšali življenje Grkov, ter da bo imela grška vlada veliko dela, če želi dejansko izpogajati prestrukturiranje grškega dolga, saj nemški finančni minister Wolfgang Schäuble temu ostro nasprotuje.

Varufakis je evroskupino označil za neobstoječo skupino, ki ne odgovarja nikomur in deluje v popolni tajnosti. V njej ima vso moč nemški finančni minister Schäuble. Poudaril je, da Nemčija "popolnoma in docela" obvladuje evroskupino. "Ne nemška stališča – nemški finančni minister. Vse je kot dobro uglašen orkester, in on je dirigent."

'Nehati moramo jemati nova posojila'

Varufakis, ki se je zdaj našel na udaru kritikov skupaj s Ciprasom, ker nista podpisala ponujenega dogovora pred referendumom, vztraja, da je bila tista ponudba prav tako "strupena".

"Ta država se mora nehati pretvarjati in podaljševati zadeve. Nehati moramo jemati nova posojila in se pretvarjati, da smo rešili težave, ker jih nismo. Še manj vzdržen dolg pomeni zgolj novo krčenje ekonomije in prelaganje bremena na tiste, ki že tako nimajo ničesar," je dejal. Opozoril je, da je varčevanje v brezposelnost potisnilo četrtino Grkov, državo pa v najhujšo depresijo v razvitem svetu po veliki depresiji v tridesetih letih prejšnjega stoletja.

'Nastavili so nam past'

Varufakis je še prepričan, da so jim evropski partnerji med pogajanji nastavili zanko. "Ko želiš govoriti o vsem, pravzaprav ne želiš govoriti o ničemer," pravi Varufakis in razlaga, da se Siriza ni imela časa ukvarjati z domačimi razmerami, ker so morali ves čas pripravljati takšna in drugačna poročila za Bruselj.

'Če bi pel švedsko himno, bi bil odziv enak'

Po drugi strani pa pravi, da je bilo jasno, da Evropa o spremembi pogojev ne želi govoriti. "Želel sem z njimi govoriti o ekonomiji, pa ni šlo prav dobro. Pripraviš svoje stališče, se res potrudiš, nato pa vsi le strmijo vate. Kot da sploh ne bi govoril oziroma vseeno, kaj bi povedal. Če bi pel švedsko himno, bi bil odziv enak."

Kdo je bil njihov največji sovražnik?

Varufakis je tudi povedal – čeprav ni želel biti preveč neposreden – da so bile največje nasprotnice Grčije države, od katerih je pričakoval največ podpore, zaradi njihovih lastnih dolgov. Vzroke vidi v njih samih. "Če bi nam uspelo, bi morali domači javnosti pojasnjevati, zakaj se oni niso tako uspešno izpogajali."

Kaj konkretno je ponujal svojim sogovornikom?

Posojilodajalci po njegovih besedah niso predstavili nobenih stališč – od grške vlade so znova in znova zahtevali načrte in pojasnila o različnih temah. Kar so jim Atene predstavile, so zavrnili, a namesto iskanja soglasja so preskočili na naslednjo točko – od upravljanja državnih podjetij, do privatizacije, davka na dodano vrednost, pokojnin, trg dela... Varufakis je situacijo primerjal z "mačko, ki lovi lastni rep".

Sam je sicer po lastnih besedah predlagal dogovor o treh ali štirih najpomembnejših reformah, ki bi jih Atene takoj uveljavile. Evropska centralna banka (ECB) bi v zameno olajšala pogoje likvidnostne pomoči, v vmesnem času pa bi tekla pogajanja o celovitem dogovoru. A druga stran je to zavrnila. Grozili so, da bodo kakršne koli spremembe zakonodaje obravnavali kot enostransko dejanje grške strani, ki bi ogrozilo sprejemanje dogovora – nekaj mesecev pozneje pa so Atenam očitali, da niso sprejeli nobenih ukrepov in da zapravljajo čas.

Ko je torej likvidnost skoraj v celoti pošla in Grčija ni vrnila zapadlega dolga Mednarodnemu denarnemu skladu (IMF) "so predstavili svoje predloge, ki so bili absolutno nemogoči... povsem neizvedljivi in strupeni", je poudaril Varufakis. "Zavlačevali so in nato prišli na dan s takšnim predlogom, ki ga predstaviš drugi strani, ko nočeš dogovora," je očital.

Med njegovim ministrovanjem se trojka ni nikoli zares pogajala

Varufakis meni, da se trojka v petih mesecih, ko je bil minister, ni nikoli zares pogajala. Schäuble je ves čas vztrajal, da v skupnosti 19 držav volitve v eni ne morejo prinesti sprememb sklenjenih dogovorov. "Torej sem dejal: 'Morda enostavno v zadolženih državah ne bi smeli imeti več volitev,' in odgovora ni bilo," je dejal. "Edina interpretacija, ki jo vidim, je: 'Da, to bi bila dobra ideja, a bi bilo težko. Lahko se podpišete na črto ali pa greste ven,'" je dejal.

O razlogih za razhod s Ciprasom

Varufakis se je v pogovoru dotaknil tudi razpada partnerstva s Ciprasom, ki ga je spoznal leta 2010. Kot pravi, si Cipras takrat ni bil najbolj na jasnem glede svojih stališč. Meni, da jih je kasneje izoblikoval, da pa je zdaj izbral drugo pot, ker mu Varufakis ni mogel zagotoviti, da bo "grexit" deloval. "Gre za teorijo na papirju. Nisem prepričan, da bi zmogli sami, reševanje padca monetarne unije terja veliko strokovnosti."

Varufakis sicer vztraja, da s Ciprasom ostajata prijatelja. Pa tudi, da ministrovanja ne pogreša. "Končno nimam več popolnoma norega urnika," je dejal in dodal, da je zadnje mesece spal po dve uri na noč.