FOTO: Več sto ameriških diplomatov podprlo sporočilo o nestrinjanju. Predstavnik Bele hiše: Naj se držijo programa ali pa lahko grejo

Številni ameriški diplomati so izrazili nestrinjanje proti odločitvi ameriškega predsednika Donalda Trumpa, da začasno prepove vstop v ZDA beguncem in prebivalcem muslimanskih držav. Več sto diplomatov naj bi podprlo sporočilo o nestrinjanju, na katerega bo moralo odgovoriti ameriško zunanje ministrstvo. Tiskovni predstavnik zunanjega ministrstva Mark Toner je potrdil, da obstaja sporočilo o nestrinjanju, ki pa ga še niso uradno dostavili ministrstvu.

Na to sporočilo se je danes že odzval tiskovni predstavnik Bele hiše Sean Spiecer in diplomate zavrnil. Svetoval jim je tudi, da "naj se držijo programa ali pa lahko grejo". Dodal je še, da je zadeva glede tega dokumenta o nestrinjanju "izbruhnila preko vseh meja" in da gre za veliko pretiravanje. 

Kanal za izražanje nestrinjanja je uradni postopek pri zunanjem ministrstvu, kjer lahko diplomati v sporočilu izrazijo svoje skrbi ali nestrinjanje glede uradnih politik, ta sporočila nato zbirajo podporo drugih diplomatov. Ko zunanje ministrstvo prejme sporočilo, mora nanj odgovoriti v roku 30 do 60 dni.

Toner ni objavil vsebine sporočila ali podatka, koliko ljudi ga je podpisalo, vendar je potrdil, da se nanaša na nedavni izvršni Trumpov ukaz glede prepovedi vstopa v ZDA državljanom sedmih večinsko muslimanskih držav in beguncem.

Na novinarski konferenci se je moral Spiecer sicer soočiti s številnimi vprašanji o prepovedi potovanj. Poudaril je, da postavljajo varnost Američanov na prvo mesto. ''Ne bomo počakali na to, da bomo napadeni in bomo potem razmišljali kaj in kako,'' je dejal.

Američani ne smejo v Irak in Iran

Iraški parlament je potrdil "povračilni ukrep" za Trumpovo prepoved. Po Iranu je tako tudi Irak Američanom prepovedal vstop v njihovo državo, potem ko je predsednik ZDA ukazal 90-dnevno prepoved vstopa državljanom sedmih muslimanskih držav, prepoved vstopa beguncem za 120 dni in popolni prepovedi vstopa beguncem iz Sirije. 

V ZDA se nadaljujejo obsodbe in protesti proti zadnji potezi ameriškega predsednika

"Naša država potrebuje trdne meje in temeljito preverjanje. Poglejte, kaj se dogaja po Evropi in svetu. Grozljiva zmešnjava," je proti večeru tvitnil ameriški predsednik Trump, da bi upravičil ukaz, ki je po ameriških in svetovnih letališčih ustvaril zmešnjavo.

Trump je ob tem napisal še več vrsto tvitov proti "lažnivim medijem", ki o ukazu poročajo kot prepovedi vstopa muslimanom v ZDA, in prosil, naj nekdo kupi Lažne novice (televizijo CNN) ter New York Times, da bosta začela pravilno poročati.

Uradniki Bele hiše so čez dan zatrjevali, da se nimajo za kaj opravičevati, proti večeru pa je prišlo sporočilo Bele hiše, v katerem Trump trdi, da je predsednik Barack Obama počel podobno leta 2011, ko je za pol leta prepovedal izdajo vizumov Iračanom, poleg tega pa je že Obama sedem držav, za katere je Trump izdal prepoved, opredelil kot vir terorizma.

Bela hiša zatrjuje, da ne gre za prepoved vstopa muslimanom, da ukaz ne zadeva kar 40 muslimanskih držav in da bo čez 90 dni odpravljen. Sporočilo dodaja, da Trump globoko sočustvuje s človekoljubno krizo v Siriji, vendar pa so zanj ZDA prioriteta.

Oglasil se je tudi Obama

Bivši predsednik ZDA Barack Obama se je oglasil prvič po predaji oblasti. Kot je sporočil njegov tiskovni predstavnik Kevin Lewis, Obama "v temelju nasprotuje vsakršni diskriminaciji posameznikov na podlagi njihove vere". Obama je podprl proteste in dejal, da ga nivo odziva protestnikov opogumlja. Zavrnil je tudi izjavo Trumpa, da je njegov ukrep podoben tistemu, ki ga je leta 2011 podpisal sam, ko je za šest mesecev prepovedal izdajo vizumov beguncem iz Iraka.

Trumpova administracija je poleg tega zatrdila, da gre za istih sedem držav, ki jih je tudi Obamova administracija identificirala kot tiste, ki naj bi podpirale terorizem oz. dajale zatočišče teroristom. Obama se je tedaj za to odločil potem, ko so na dan prišli dokazi, da naj bi dva begunca iz Iraka sodelovala pri terorističnih dejavnostih v domovini. Predstavniki njegove administracije so pojasnili, da tedaj tudi ni šlo za popolno ustavitev procesa izdajanja vizumov, ampak da so zaostrili proces preverjanja, kar pa ga je upočasnilo.

To je prvi odziv Obame po predaji oblasti Trumpu pred desetimi dnevi. Tedaj je napovedal, da se bo na Trumpove spremembe politike odzival le, "če bom mislil, da so lahko ogrožene naše temeljne vrednote". "V svojem zadnjem uradnem govoru kot predsednik je spregovoril o pomembni vlogi državljana in kako imamo vsi Američani odgovornost, da smo varuhi naše demokracije - ne zgolj med volitvami, ampak vsak dan," je še povedal Lewis.

Bela hiša: Iran naj bi izvedel preizkus balistične rakete

Bela hiša je danes sporočila, da imajo podatke, da naj bi Iran minuli konec tedna izvedel preizkus balistične rakete. Več podatkov pa zaenkrat niso razkrili. Če se bodo te trditve izkazale za resnične, je Iran s tem ponovno kršil resolucijo Združenih narodov, ki mu prepoveduje testiranje balističnih raket naslednjih osem let.

"Izvedeli smo, da je Iran izstrelil to raketo," je danes sporočil tiskovni predstavnik Bele hiše Sean Spicer. "Preučujemo, zakaj natančno je šlo," je še dodal in obljubil več informacij kmalu.

Pred tem je televizija Fox News ob sklicevanju na neimenovane ameriške uradnike poročala, da je Teheran raketo izstrelil v nedeljo iz poligona v bližini kraja Semnan, kakih 200 kilometrov vzhodno od Teherana. Raketa je prepotovala okoli 600 milj, nato pa eksplodirala, je poročala televizija.

Iran v skladu z dogovorom z velesilami, ki je končal spor glede njegovega jedrskega programa, ne bi smel preizkušati balističnih raket, ki bi bile sposobne nositi jedrsko orožje. Če se bodo te informacije izkazale za resnične, bo to prvi preizkus rakete, ki ga je Iran izvedel po prisegi novega ameriškega predsednika Donalda Trumpa.

Na letališčih ujeti tudi tisti, ki imajo veljavno dovoljenje za delo in bivanje v ZDA

Po ameriških letališčih so konec tedna priprli več kot 400 državljanov Iraka, Irana, Sirije, Libije, Somalije, Jemna in Sudana, ki so imeli pravilno potrjene vizume, in celo tiste, ki imajo veljavno dovoljenje za delo in bivanje v ZDA.

V njihov bran se je po letališčih ZDA zbralo več tisoč protestnikov in številni prostovoljni odvetniki. Prišli so demokratski senatorji, kongresniki, guvernerji, župani in drugi, ki so zahtevali, naj ljudi izpustijo.

Protesti razen na letališčih potekajo tudi v številnih mestih, med drugim v New Yorku, San Franciscu, Houstonu, Chicagu, Los Angelesu, Austinu, Miamiju, Orlandu, Tallahasseeju, Tampi, West Palm Beachu, St. Louisu, Louisvillu, Minneapolisu, Indianapolisu, Bostonu, Clevelandu, Columbusu, Portlandu in Charlottu.

Ameriška podjetja zaskrbljena zaradi Trumpove prepovedi

Skupina ameriških podjetij, med njimi Starbucks, Tesla in Uber, je izrazila zaskrbljenost zaradi poteze ameriškega predsednika Trumpa. Prizadetim napovedujejo podporo.

Generalni direktor družbe Starbucks Howard Schultz je v pismu zaposlenim izrazil "globoko zaskrbljenost in težko srce" zaradi Trumpovega izvršilnega ukaza. Napovedal je, da bo veriga kavarn po vsem svetu v petih letih zaposlila 10.000 beguncev.

"Prizadevanja bomo začeli tukaj v ZDA in se najprej osredotočili na zaposlovanje tistih, ki so služili naši vojski kot tolmači in podporno osebje," je zapisal Schultz. Na Twitterju so se nekateri jezno odzvali na to napoved in pozivajo k bojkotu te verige.  

Trumpovo potezo ostro kritizirajo tudi člani njegovega strateškega in programskega foruma

Generalni direktor Tesle Elon Musk je na Twitterju zapisal, da uredba "ni najboljši način za naslavljanje izzivov države". "Številni, ki jih ta prepoved zadeva, so močni podporniki ZDA. Delali so, kar je prav, in nič napačnega, zato si ne zaslužijo zavrnitve," je poudaril.

Podporo državljanom "držav s seznama" je napovedal tudi generalni direktor podjetja Uber Travis Kalanick. Kot je sporočil prek Facebooka, bodo podpirali vse svoje voznike, ki so zaradi Trumpove "nepravične priseljenske prepovedi" ostali ujeti zunaj ZDA.

Podporo svojim zaposlenim so obljubili tudi v največji ameriški banki JP Morgan Chase. Predsednik njene uprave Jamie Dimon je skupaj s Kalanickom in Muskom član Trumpovega strateškega in programskega foruma, skupine poslovnežev, ki jih je Trump izbral za svetovalce na področju gospodarske politike.

Kanada ponuja začasno prebivališče tistim, ki po Trumpovi prepovedi ne smejo v ZDA

Kanada bo tistim, ki po prepovedi ameriškega predsednika Donalda Trumpa ne smejo vstopiti v ZDA, ponudila začasno prebivališče, je potrdil kanadski migracijski minister Ahmed Hussen. Minister ni podal podatkov, koliko ljudi bo ameriški ukrep prizadel, zagotovil pa je, da za zdaj kanadske oblasti še niso zabeležile, da kdo ne bi smel v državo.

"Naj zagotovim tistim, ki bodo imeli prepoved vstopa v ZDA, da bom uporabil vsa ministrska pooblastila, da jim zagotovim začasno prebivališče, če bo treba. Tako kot smo to počeli že v preteklosti," je na novinarski konferenci obljubil Hussen.

Hussen je zagotovil, da bo Kanada še naprej sledila imigracijski politiki, osnovani na "sočutju", hkrati pa bo ščitila svoje državljane. "Pozdravljamo tiste, ki bežijo pred preganjanjem, terorjem in vojno," je povedal.

Voditelji skupine kanadskih tehnoloških podjetij so kanadsko vlado pozvali, naj zagotovijo vize za začasne prebivalce v Kanadi. "Kanadska tehnološka podjetja razumejo moč vključevanja in raznolikosti misli in da talenti ter znanje ne poznajo meja," so zapisali v odprtem pismu.

Hussen je o predlogu dejal, da bodo preučili položaj in ga spremljali, hkrati pa dodal, da vlada o tem ni sprejela še nobene odločitve.

V Veliki Britaniji več kot milijon ljudi vlado poziva, naj odpove Trumpov obisk

V Veliki Britaniji so zbrali že več kot milijon podpisov za peticijo, s katero pozivajo britansko vlado, da odpove Trumpov obisk na Otoku. Olje na ogenj je prilila vsesplošna ogorčenost nad Trumpovo politiko do priseljencev.

Da o katerikoli peticiji razpravlja britanski parlament, je treba zbrati več kot 100.000 podpisov. Končna odločitev o uvrstitvi peticije v parlamentarno razpravo je v rokah parlamentarnega odbora za peticije.

Britanska premierka Theresa May je med svojim obiskom v ZDA sporočila, da je Trump sprejel njeno povabilo v Veliko Britanijo. Downing Street je peticijo označil kot "populistično gesto" in sporočil, da ne bo odpovedal obiska.

Tudi laburistični poslanec Jeremy Corbyn je premierko pozval, naj obisk preloži. "Menim, da bi morali dati jasno vedeti, da smo s tem zelo nezadovoljni in bilo bi docela napačno, če bi prišel sem, dokler traja" omenjena prepoved v ZDA.

Peticijo, ki se je pojavila tudi na spletu, je sprožil odvetnik iz Leedsa na severu Anglije Graham Guest. Kot je razkril, je peticija v nekaterih trenutkih na minuto dobila tudi okoli tisoč podpisov.

Še do sobote popoldan je peticija imela 60 podpisov, v nedeljo opoldne pa je presegla 100.000 podpisov. Po napovedih naj bi poslanci v torek odločali, ali jo uvrstiti na parlamentarno razpravo, še poroča BBC.

Po pričakovanjih naj bi Trump na državniški obisk, kar pomeni, da bo prišel na povabilo kraljice Elizabete II., prispel še letos.

Kardinal: Ves svet gleda, kako uničujemo naše vrednote

"To je temačen trenutek v zgodovini ZDA in v popolnem nasprotju z ameriškimi in katoliškimi vrednotami. Ukaz daje podporo tistim, ki želijo uničiti naš način življenja. Ves svet gleda, kako uničujemo naše vrednote," je izjavil kardinal Chicaga Blase Cupich.

Newyorški župan Bill de Blasio, guverner Andrew Cuomo in senator Charles Schumer so protestnikom v Battery Parku in drugih delih mesta zagotovili, da se bodo Trumpu upirali s tožbami, ki jih zaradi neustavnega ukaza vlagajo tudi organizacije, kot sta Svet za ameriško-islamske odnose in Ameriška zveza državljanskih svoboščin (ACLU).

Ukaz so obsodili pravosodni ministri zveznih držav Washington, Kalifornija, New York, Pensilvanija, Massachusetts, Havaji, Virginia, Oregon, Connecticut, Vermont, Illinois, Nova Mehika, Iowa, Maine in Maryland. Napovedali so pravno pomoč prizadetim in izrazili pričakovanje, da bodo sodišča ukaz prepovedala.

Newyorška sodnica je zvezni vladi prepovedala, da izžene iz države ljudi, ki so prizadeti s Trumpovim ukazom, vendar pa ni prepovedala njihovo zapiranje po letališčih.

Demonstracije so potekale tudi pred Belo hišo, množice pa so glasno pozdravljale priseljence na letališčih, ki so jih imigracijske oblasti izpustile. Po 30 urah so izpustili tudi 70-letno iransko vdovo, ki je prišla k sinu v Dallas. Trumpov ukaz je ločil družine in teoretično vpliva na več kot 200 milijonov ljudi. Njegovi sodelavci trdijo, da je prizadetih le okrog 100 ljudi.

Veriga kavarn Starbucks je v odgovor napovedala, da bo v petih letih zaposlila 10.000 beguncev po svetu. Začela bo v ZDA. Kanada pa bo izdajala začasna dovoljenja za bivanje vsem, ki jih je prizadel Trumpov ukaz.

'Ukrep bo še pomagal pri novačenju skrajnežev'

Trumpov ukaz obsoja konservativna mreža bratov Koch, nekaj republikanskih senatorjev, kot so John McCain iz Arizone, Lindsey Graham iz Južne Karoline in Rob Portman iz Ohia. Predsednik predstavniškega doma Paul Ryan in vodja senatne večine Mitch McConnell sta tiho ali podpirata Trumpa, demokrati pa v kongresu napovedujejo predlog zakona proti ukazu.

"Samozadana rana v vojni proti terorizmu, ki bo pomagala pri novačenju skrajnežev," sta sporočila McCain in Graham, Trump pa jima je tvitnil nazaj, da sta šibka glede priseljevanja.

Trump vztraja, da je ukaz podpisal, da zaščiti Američane pred teroristi. Statistika sicer pravi, da je bilo v ZDA od 11. septembra 2001 240.000 umorov. Skoraj nobenega ni izvršil državljan sedmih držav, ki jih zadeva Trumpova prepoved vstopa. Trumpovi kritiki opozarjajo, da je ukaz obšel vse muslimanske države, kjer ima njegov imperij poslovne interese.

Trump namerava v mesecu dni odpraviti tudi izvršna ukaza Obame, ki sta zaščitila pred izgonom iz ZDA milijone priseljencev, ki so jih nezakonito čez meje pripeljali starši kot mladoletnike in starše v otrok z ameriškim državljanstvom.

Ameriški kongresniki zaskrbljeni zaradi Trumpovih potez

Ameriški kongresniki so izrazili zaskrbljenost tudi zaradi reorganizacije sveta za nacionalno varnost in Trumpove mlačne oziroma neobstoječe podpore sankcijam proti Rusiji zaradi Ukrajine.

Trump je med drugim podpisal ukaz o reorganizaciji sveta za nacionalno varnost, kjer je večjo vlogo kot nacionalni direktor za obveščevalne dejavnosti in načelnik štaba združenih poveljstev oboroženih sil dobil politični strateg Steve Bannon. Ta bo navzoč na vseh sestankih sveta skupaj z državnim sekretarjem in obrambnim ministrom ter nekaterimi drugimi. Šefa obveščevalcev in vojakov pa bosta navzoča le, če bo treba.

Bela hiša pojasnjuje, da je Bannon nekdanji vojaški častnik, ki mu Trump povsem zaupa in ga potrebuje za nasvete. Bannon je sicer k Trumpu prišel iz skrajno konservativnega medija Breitbart News, znanega po ustvarjanju teorij zarot ter rasistične, antisemitske in podobne vsebine.

"To je najbolj radikalna sprememba v svetu za nacionalno varnost v vsej zgodovini. Če je kdo nepogrešljiv, je to zagotovo načelnik štaba združenih poveljstev," je za televizijo CBS izjavil republikanski senator John McCain iz Arizone.

Trump je naročil, naj mu v 30 dneh izdelajo načrt za zmago proti Islamski državi (IS), kar pomeni, da nima skrivnega načrta, o katerem je govoril med kampanjo. Podpisal je tudi ukaz proti lobiranju. Vsem visokim uradnikom svoje administracije je prepovedal, da se ukvarjajo s tem najmanj pet let po upokojitvi, za tuje vlade pa sploh ne smejo lobirati do smrti. Trump lahko sicer posameznikom to dovoli, če se tako odloči.