Evropska unija bo ostreje ukrepala proti onesnaževalcem, tako proti posameznikom kot proti podjetjem. (Foto: Reuters)

Izpust nevarnih snovi v zrak, vodo ali zemljo, ilegalen prevoz odpadkov ali ilegalno trgovanje z ogroženimi živalskimi ali rastlinskimi vrstami so po novem v Evropski uniji opredeljeni kot kazniva dejanja. Kršitelje čaka plačilo globe ali celo zapor. O tem, kakšne bodo kazni, se bo vsaka članica Unije odločila sama. Novo direktivo pa morajo v svoj pravni red prenesti v dveh letih.

Evropa se strinja, da je treba tiste, ki uničujejo okolje, ostro kaznovati. Konsenz o direktivi so tako dosegli že v prvem branju. Pravosodni minister Lovro Šturm je to označil za uspeh slovenskega predsedovanja.

Kazen za Slovenijo

Na slovenskih cestah je vse več pločevine. Prav promet je glavni krivec za kar šestodstotno povišanje izpusta toplogrednih plinov. Slovenijo je zato doletela tudi kazen 20 milijonov evrov. (Foto: 24ur.com)

Kazen zaradi onesnaževanja pa je že doletela Slovenijo. Naša država bo morala Evropski komisiji plačati kar 20 milijonov evrov, in sicer zaradi izpuščenih toplogrednih plinov. Slovenci se namreč po njihovi količini uvrščamo v sam vrh Unije. Lani se je količina nevarnih emisij povečala za šest odstotkov, pridelamo pa jih predvsem s cestnim prometom.

Slovenija je na evropskem repu tudi glede na to, kolikšen delež odpadkov znova uporabimo. V nič jih gre kar 98 odstotkov. Skoraj vse sežgemo, s čimer v zrak spustimo ogromno strupenih plinov, ali pa jih kopičimo, zaradi česar človeštvu že grozi, da se bo zadušilo v smeteh. V Evropi ostane v povprečju neizkoriščenih polovica odpadkov.

S smetmi za čistejši zrak

(Foto: Reuters)

Nemški znanstveniki pa so prišli do zanimivega odkritja: svet bi naraščajoče onesnaženosti rešili s smetmi. Izračunali so, da bi s predelavo prav vseh odpadkov v desetih letih količino v zrak izpuščenega nevarnega ogljikovega dioksida zmanjšali za kar 75 odstotkov.

Ambiciozna ideja, ki so jo že predstavili Evropski komisiji, predvideva, da bi do leta 2020 po vsej Evropi popolnoma prepovedali odlagališča odpadkov in bi prav vse, kar vržemo proč, reciklirali.

Nenehna proizvodnja materialov je draga, pa še okolju škodi - za izdelavo, polnjenje in transport ene same enolitrske plastenke za pijačo porabimo skoraj pol litra nafte, ta pa zrak znatno zasiči z ogljikovim dioksidom, ki je glavni krivec za podnebne spremembe. (Foto: Reuters)

"Papir, denimo, lahko uporabimo kar šestkrat. Obstajajo mlini za predelavo papirja, ki iz rabljenega, starega papirja izdelujejo nove papirnate proizvode. Poleg tega lahko večkrat uporabimo steklo in plastiko, ruševine stavb pa za gradnjo cest,“ je stvar razložila soavtorica ideje Bärbel Birstengel.