FOTO: Predsednik Trump z naklonjenostjo sprejel Pahorjevo povabilo v Slovenijo

Gost zasedanja Pobude treh morij, ki je namenjena tudi razpravi o transatlantskih odnosih, je ameriški predsednik Donald Trump. Ta je v sredo zvečer prispel na Poljsko v okviru svoje druge poti v tujino. Tokrat prihaja v Evropo na vrh skupine G20, ki bo v petek in soboto v Hamburgu. Na poti ga spremljajo soproga Melania ter hčerka Ivanka Trump in njen mož Jared Kushner.

Še pred zasedanjem skupine G20 se je v Varšavi ločeno srečal z gostiteljem srečanja, poljskim predsednikom Andrzejem Dudo ter sogostiteljico, hrvaško predsednico Kolindo Grabar-Kitarovič. 

Hrvaška predsednica je na svojem Twitter profilu objavila fotografijo, na kateri se rokuje s Trumpom. Ob fotografijah je v angleščini zapisala: "Začetek vrha Pobude treh morij v Varšavi s posebnim gostom Donaldom Trumpom."

Pahor in Trump o obisku v Sloveniji

Fotografijo rokovanja s Trumpom je objavil tudi predsednik Borut Pahor in zapisal, da sta z ameriškim predsednikom "poklepetala o obisku predsednika in prve dame v Sloveniji".

Iz predsednikovega urada so sporočili, da se je Pahor ob robu zasedanja na kratko srečal z ameriškim predsednikom ter Trumpa in prvo damo Melanio povabil na obisk v Slovenijo. "Predsednik Trump je vabilo z naklonjenostjo sprejel," so sporočili iz Urada predsednika.

Zunanji minister Karl Erjavec je v izjavi novinarjem po seji vlade na vprašanje, kdaj lahko Trumpa pričakujemo v Sloveniji, odgovoril, da je za to treba počakati Pahorja. Ta bo, ko se vrne v Slovenijo, "iz prve roke" povedal, kdaj ga lahko pričakujemo, je dodal.

Pojasnil je še, da je v delegaciji v Varšavi tudi državni sekretar na zunanjem ministrstvu Iztok Mirošič. S seboj ima pismo, ki ga je Erjavec napisal za ameriškega državnega sekretarja Rexa Tillersona, ki ga sicer v nasprotju s pričakovanju v delegaciji predsednika ZDA ni. Je pa imel Mirošič pogovor z glavnim predsednikovim svetovalcem za nacionalno varnost in mu predal pismo, je še pojasnil Erjavec.

Povzel je še vsebino pisma in dejal, da je njegovo bistvo to, "da se ne pričakuje, da se bodo ZDA postavile na stran Slovenija ali Hrvaške. Želimo si, da se postavi na stran mednarodnega prava in spoštovanja odločb sodišč". Mirošič je v pogovoru omenil tudi primer Južnokitajskega morja, je še pojasnil Erjavec.

V razpravi z naslovom Čezatlantski odnosi je Pahor predstavil svoj pogled na odnose med Zahodom in Rusijo. Kot so še sporočili iz urada predsednika republike, je Pahor poudaril, da je Slovenija aktivna članica EU in zveza Nato. Kot taka nima posebnih odnosov z Rusijo, vendar so ti dobri. Na zadnjih dveh srečanjih s predsednikom Vladimirjem Putinom v letu dni je predsednik Pahor ugotovil, da je dialog Zahoda z Rusijo edina mirna in edina dobra alternativa njeni sedanji zunanji in varnostni politiki.

V tem smislu je predsednik Pahor omenil Ukrajino, Zahodni Balkan in Bližnji vzhod. Predsednik republike je ameriškemu predsedniku Donaldu Trumpu, ki je prav tako v Varšavi, izrazil upanje, da bo njegovo petkovo srečanje z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom vodilo k približevanju, ponovnemu zaupanju in skupnemu reševanju svetovnih problemov v korist svetovnega miru in varnosti.

Trump na Poljskem o vojaškem sodelovanju

Trump je z Dudo govoril o ameriški vojaški podpori Poljski. Državi sta ob obisku ameriškega predsednika podpisali dogovor o dobavi ameriških raket patriot.

Poljska je že marca napovedala podpis sporazuma, vrednega 7,6 milijarde dolarjev, z ameriškim podjetjem Raytheon o nabavi osmih raketnih sistemov patriot do leta 2023.

V Varšavi so se nabavo raket odločili, ker se čutijo ogrožene zaradi Rusije, ki ima v svoji eksklavi Kaliningrad nameščene rakete srednjega dosega iskander.

V govoru na trgu Krasinski v Varšavi se je Trump pred navdušeno množico zavzel za močno Evropo. "Močna Evropa je blagoslov za Zahod in za ves svet," je dejal ameriški predsednik, ki je bil v preteklosti pogosto kritičen do evropskih zaveznic. Potrdil je ameriško zavezo pogodbi o Natu, a spet opozoril na obveznosti.

Poudaril je, da se mora Zahod skupaj zoperstaviti grožnji terorizma. "Obstajajo grožnje naši varnosti in našemu načinu življenja. To so grožnje, soočili se bomo z njimi in zmagali," je dejal. Dodal je, da je ključno vprašanje našega časa, ali ima Zahod dovolj volje za preživetje.

Zatrdil je, da ZDA trdno stojijo za 5. členom severnoatlantske pogodbe, ki pravi, da je napad na eno zaveznico v Natu napad na vse, a je to povezal s pozivom evropskim članicam.

"Besede so enostavne, ampak kar šteje, so dejanja. In za lastno obrambo mora Evropa - in to veste, vsi to vedo - narediti več," je dejal ameriški predsednik v svojem prvem javnem nagovoru v Evropi.

Trump evropske zaveznice v Natu vseskozi opozarja, da morajo za svojo obrambo prispevati več.

Kritičen do Rusije. Priznal, da bi ta lahko vplivala na volitve v ZDA

Trump je bil sicer danes v Varšavi kritičen do Rusije, češ da je njeno obnašanje dejavnik destabilizacije. Dejal je, da si bodo ZDA z zaveznicami prizadevale zoperstaviti se dejanjem Rusije in njenemu obnašanju, ki povzroča destabilizacijo.

Ameriški predsednik se bo v petek ob robu vrha G20 v Hamburgu, kamor odhaja iz Varšave, prvič srečal z ruskim kolegom Putinom.

Danes je na novinarski konferenci s poljskim predsednikom tudi priznal, da je Rusija morda res vplivala na ameriške predsedniške volitve novembra lani, vendar so po njegovih besedah isto morda počele tudi druge države.

"Zelo preprosto. Mislim, da bi lahko bila Rusija. Mislim, da bi lahko bile druge države. Ne bom zelo specifičen, ampak mislim, da veliko ljudi vpliva," je dejal glede možnega ruskega vpliva na ameriško predsedniško kampanjo, o čemer v ZDA tečejo preiskave.

Trump se je danes odzival tudi na ravnanje Severne Koreje in mednarodno skupnost pozval, naj doseže, da bo Pjongjang čutil posledice "svojega zelo, zelo slabega obnašanja". Napovedal je, da Washington razmišlja o zelo ostrih ukrepih, pri tem pa je dodal, da "to ne pomeni, da jih bodo izvedli".

Rusijo je pozval, naj prekine z dejanji, ki destabilizirajo Ukrajino in druga območja, ter ukine podporo sovražnim režimom v Siriji in Iranu. "Rusija se mora priključiti odgovornim državam v boju proti skupnemu sovražniku in v obrambo civilizacije."

Poljsko je postavil za zgled vsem, ki si prizadevajo za svobodo. "Danes nisem tukaj samo kot star zaveznik, ampak za to, da dam Poljsko za zgled drugim, ki si prizadevajo za svobodo," je dejal ameriški predsednik.

"V temnih dneh ste izgubili svojo državo, vendar nikoli niste izgubili ponosa. Zgodovina Poljske je zgodovina naroda, ki nikoli ni izgubil upanja in ki nikoli ni pozabil, kdo je," je dejal Trump.

Zbrani na trgu Krasinski, med katerimi je bil tudi nekdanji poljski predsednik Lech Walensa, so bili navdušeni in so ameriškega predsednika pozdravili z ovacijami.

'Melania je najboljša ambasadorka ZDA'

Trump je po srečanju nagovoril zbrano množico na trgu Krasinski, kjer se je leta 1944 začela vstaja proti nacistom. Prisotne je najprej nagovorila ameriška prva dama Melania Trump. "Moj soprog in jaz sva uživala med obiskom te čudovite države. Zahvaljujem se predsedniku Dudi in njegovi soprogi," je dejala Melania. S poljsko prvo damo si je ogledala Kopernikov muzej, nad katerim je bila navdušena.

Nato je pred mikrofon stopil še Donald Trump in dejal, da ni boljšega ambasadorja ZDA od Melanie. Nato je začel pihati na dušo Poljakom. "Amerika ima rada Poljsko in Poljake. Ponosen sem na podporo ameriških Poljakov. Čast je stati pred spomenikom Varšavski vstaji. Predsednik Duda in njegova soproga sta nas sprejela s veliko toplino, po kateri je Poljska znana po vsem svetu," je dejal Trump. 

Neformalna Pobuda treh morij je sicer namenjena krepitvi srednjeevropskega sodelovanja in povezovanja severa in juga - od Baltskega do Jadranskega in Črnega morja. Zasedanja se udeležuje vseh dvanajst držav pobude, ki jih zastopajo predsedniki Poljske, Hrvaške, Bolgarije, Litve, Latvije, Romunije, Madžarske, Slovaške, Estonije in Slovenije, češki premier ter visoki predstavnik Avstrije, poseben gost zasedanja, namenjenega razpravi o transatlantskih odnosih, je bil predsednik ZDA.

Glavne prioritete Pobude treh morij so razvoj transportnih povezav v okviru regije, ki bodo prispevale k njeni nadaljnji integraciji in povezljivosti z EU, implementacija ciljev energetske politike EU, spodbujanje gospodarskega sodelovanja med državami regije ter zagotavljanje sinergije z EU politikami.