Tujina

Begunci nezadovoljni tudi v Nemčiji: Tu grozi birokratska smrt. Neobdelanih 250.000 prošenj za azil, postopek traja tudi leto dni

Bruselj, 22. 09. 2015 08.01 |

PREDVIDEN ČAS BRANJA: 9 min
Avtor
N.Š./STA/M.M.
Komentarji
0

Po besedah vodje Frontexa ostaja begunski val nenavadno visok. Begunci sicer želijo v EU pred zimo iz dveh razlogov - prvi je, da bo pot pozimi mnogo bolj tvegana, drugi pa, da se bojijo zaostritve zakonodaje.

Nemške železnice so sporočile, da bodo do 4. oktobra ustavile železniško povezavo med Münchnom, Salzburgom in Budimpešto. Kot razlog navajajo zamude v železniškem prometu zaradi mejnega nadzora, ki so ga nemške oblasti začasno uvedle zaradi navala beguncev.

Ker se beguncem izteka čas, da še pred zimo dosežejo Evropsko unijo, je naval na turško-grško mejo vse večji, je v intervjuju za nemški Die Welt dejal prvi mož Frontexa Fabrice Leggeri, ki je ob tem izpostavil, da trenutno na vstop v EU v Turčiji čaka 500.000 beguncev in migrantov.

"Obseg migrantskega vala ostaja nenavadno visok," je dejal Leggeri. V zimskih mesecih bo po njegovem pot mnogo bolj tvegana. Kot je pred dnevi poročal Reuters pa begunci sami pravijo, da se bojijo, da bi EU do pomladi spremenila zakonodajo.

Leggeri je sicer dejal, da si Frontex prizadeva za učinkovitejšo registracijo ljudi in vzpostavitev sistema, ki bi zagotavljal boljši pregled njihovega gibanja in ozadja, s čimer bi v povezavi z Europolom preprečili tudi vstop ljudi s kriminalnim ozadjem.

Leggeri je še ocenil, da je v trenutni situaciji na prelomni točki tudi Schengen: "Ljudem moramo dokazati, da so članice sposobne zaščititi zunanje meje območja, če to ne bo uspelo, bo to podlaga za ponovno uvajanje mejnih kontrol."

Merklova nad ZDA, tam se branijo, da nimajo dovolj sredstev, da bi obvladovali povečano nevarnost

Nemška kanclerka Angela Merkel je sicer včeraj pozvala ZDA, naj prevzamejo večje breme begunske krize, kot so ga doslej. "Ni realno domnevati, da bo lahko EU sama opravila z največjim begunskim valom po 2. svetovni vojni brez pomoči ZDA," je dejala na Bavarskem na srečanju članov svoje stranke.

Merklova meni, da bi morale ZDA sprejeti več sirskih beguncev in storiti več za izboljšanje pogojev v begunskih taboriščih v Turčiji, Jordaniji in Libiji.

ZDA so po valu kritik sicer pred časom napovedale, da boso do konca prihodnjega leta sprejele 10.000 sirskih beguncev, skupaj pa so pripravljene v tem obdobju sprejeti 85.000 azilantov iz različnih delov sveta. Vendar takšni načrti administracije Baracka Obame sprožajo velik odpor med republikanci, ki pravijo, da so javne šole in trg dela že tako preobremenjeni, poleg tega po mnenju republikanskega senatorja in predsednika odbora za migracije Jeffa Sessionsa, država "nima dovolj kapacitet za odkrivanje ekstremistov".

Od začetka vojne v Siriji leta 2011 so sicer ZDA sprejele le 1500 sirskih azilantov.

Na Hrvaškem relativno mirno

Hrvaški Tovarnik ta konec tedna.
Hrvaški Tovarnik ta konec tedna. FOTO: Reuters
Hrvaško-srbsko mejo pri Tovarniku je prejšnjo noč nezakonito prestopilo najmanj 3000 migrantov, ki jih Hrvaška usmerja v začasni namestitveni center Opatovac. Hrvaški notranji minister Ranko Ostojić je napovedal, da bodo popolnoma zaprli največji cestni mejni prehod s Srbijo, če Beograd migrantov ne bo preusmeril na Madžarsko.

V torek so v Opatovcu registrirali nekaj več kot 2200 migrantov, danes zjutraj pa je še okoli 3000 ljudi vstopilo na Hrvaško, je poročala hrvaška televizija. Na vhodu v šotorsko naselje Opatovac je znova gneča. Hrvaški policisti ločujejo begunce iz Sirije od tistih iz drugih držav, so še dodali.

Tenzije med Hrvaško in Srbijo

Hrvaška carina bo odprla največji cestni prehod s Srbijo Bajakovo za tovorni promet hitro pokvarljivega blaga, je danes odločila hrvaška vlada, potem ko si predstavniki vlad obeh držav od ponedeljka izmenjujejo medsebojne obtožbe zaradi hrvaške blokade tovornega prometa. Ob srbsko-hrvaški meji čakajo kilometrske kolone tovornjakov. Več o tem!

Hrvaška predsednica nad Merklovo

Hrvaška predsednica Kolinda Grabar-Kitarović je ocenila, da je za kaos z begunci in migranti odgovorna nemška kanclerka Angela Merkel. "V zadnjih dneh se zastavlja vprašanje, ali so vsi migranti begunci. Merklova je te dni potegnila ročno zavoro. To je storila, a se ni zavedala, da se je med vožnjo na cesti nabralo toliko avtomobilov, da je nastal kaos," je izjavila v pogovoru za komercialno hrvaško Novo TV.

Grabar-Kitarovićeva je tudi menila, da so se zaradi potez hrvaške vlade glede begunske krize poslabšali diplomatski odnosi z Madžarsko in Slovenijo.

Hrvaška vlada je večkrat kritizirala predsednico države in hrvaško opozicijo na čelu s HDZ, da so oblikovali "štab za histerijo" ter da skušajo na Hrvaškem uveljaviti politiko do migrantov, kot jo ima madžarski premier Viktor Orban.

Brazilija vabi ...

Na begunsko krizo se je odzvala Brazilija, ki namerava beguncem iz Sirije izdati več tisoč dodatnih dovoljenj za bivanje. Poleg tega bodo, kot poroča welt.de, obnovili dosedanji program pomoči Sircem, ki se sicer izteče konec meseca, in sicer ga bodo podaljšali za dve leti.

Doslej so v okviru programa na brazilskih veleposlaništvih v Libanonu, Jordaniji in Turčiji, sirskim beguncem razdelili 7752 dovoljenj za bivanje.

Begunci v Brežicah - 11
Begunci v Brežicah - 11 FOTO: Damjan Žibert

Nemški birokrati se utapljajo v prošnjah za azil

Medtem tudi v za begunce obljubljeni deželi Nemčiji nastaja vse več težav, predvsem z obdelavo številnih prošenj za azil.
Kot piše Die Welt, nekateri v vrsti pred uradom v Berlinu, kjer je naval največji, čakajo tudi 18 dni, da bi oddali prošnjo, to pa močno načenja njihovo potrpljenje.

Dva Iračana sta tako že grozila, da bosta storila samomor. Z balkona urada v 10. nadstropju sta se želela pognati v globino, ker njuni prošnji za azil še nista obdelani. Na koncu nista skočila, policisti so ju aretirali. A kot je za nemški RBB povedal eden od mimoidočih: "V Iraku grozi ljudem dejanska smrt. Tukaj pa jim grozi, da bodo umrli v kolesju birokracije, zato sta želela skočiti."

Lokalna politika, še posebej iz vrst Zelenih, opozarja, da je potrebno okrepanje. "Ne moremo pustiti, da stres pri ljudeh povzroči, da potanejo nasilni do sebe ali do drugih," pravi Canan Bayram, sicer tudi odgovorna za migracije in integracijo pri Zelenih v Berlinu, še navaja Die Welt.

Kot opisujejo situacijo, dolga vrsta pred uradom vztraja že dobra dva meseca, ne glede na vreme, od jutra do večera. Številni, da bi končno prišli na vrsto, oč prespijo v spalnih vrečah v okoliških parkih, kjer pa se nabirajo smeti, težava je premahjno število stranišč, otroci čez dan težko prenašajo čakanje.

Pogosto posreduje policija, domnevno je v parku doslej prišlo že do kraj, ropov in posilstva. Afganistanski begunec je med roparskim napadom utrpel vbodne rane in so ga odpeljali v bolnišnico, napaden naj bi bil tudi prostovoljec, ki je delil hrano.

Mestne oblasti računajo, da bodo letos prejele 40.000 prošenj za azil, za oskrbo beguncev pa bodo potrebovali 400 milijonov evrov. Nevladne organizacije in opozicijska politika za dolge vrste čakajočih obtožujejo mestno oblast, ki ne poskrbi za dovolj kadrovskih okrepitev na uradu.

Od obdelane prošnje odvisen vstop na trg dela

Vendar pa ne nemški problem obdelovanja azilnih prošenj veliko večji od vrst pred uradi. Za centralno obdelavo prošenj je pristojen Zvezni urad za migracije in begunce (Bamf) v Nürnbergu. A tam so kadrovsko močno podhranjeni, številke, ki govorijo o zaostankih pa ogromne.

Če bi naj Nemčija letos sprejela 800.000 beguncev, ima Bamf že zdaj 250.000 neobdelanih prošenj za azil, v prvi polovici leta, ko so prosilci prihajali v precej manjših valovih, pa so jih obdelali zgolj 116.000.

Statistika sicer pravi, da je bilo treba v drugem kvartalu letošnjega leta na obdelavo azilne prošnje povprečno čakai 5,4 meseca, prosilci iz Afganistana, Eritreje in Pakistana pa čakajo celo več kot leto dni, da je njihova prošnja dokončno obdelana.

Več kot tri mesece naj bi birokratski postopki trajali tudi za državljane Albanije, Srbije in Kosova, čeprav je že vnaprej jasno, da bodo v večini primerov zavrnjene.

Medtem je od tega, ali je status urejen, ali ne, odvisen vstop beguncev na trg dela, opozarjajo pristojni, ki pravijo, da se tekom čakanja na ureditev statusa izgublja tudi dragocen čas za začetno integracijo, večajo pa možnosti za pojave nezadovoljstva in celo kriminalitete med prišleki. 

Ifo: Treba bo poskrbeti za učenje jezika in usposabljanja

Nemčija bi za pričakovanih 800.000 beguncev potrebovala okoli 10 milijard evrov, ocenjuje inštitut za ekonomske raziskave Ifo s sedežem v Münchnu. Ob tem opozarja, da gre za konzervativno oceno, saj ne vključuje družinskih članov, ki bi se beguncem pridružili, ali izobraževanja zanje.

Kot so sporočili iz Ifa, je struktura kvalificiranosti beguncev iz Sirije, Iraka, Nigerije in Afganistana verjetno slaba. Čeprav so večinoma mlajši od demografskega povprečja, je nekaj, tako Ifo, vseeno jasno - niso dobro pripravljeni za nemški trg dela.

Nemčija bo morala zato verjetno poleg učenja jezika poskrbeti še za dodatna usposabljanja. Veliko beguncev bo ostalo v Nemčiji, zato bodo morali kar najhitreje najti službe, da ne bi postali dolgoročno breme na plečih nemških davkoplačevalcev.

Ob tem obstaja strah, da jih veliko ne bo moglo dobiti zaposlitve z minimalno urno postavko 8,5 evra, saj je njihova produktivnost enostavno prenizka. Zato bi veljalo razmisliti o nižanju minimalne plače, da bi preprečili porast brezposelnosti.

V Ifu opozarjajo še, da bi bilo zelo slabo zvišati izplačila v sistemu socialnih transferjev, znanim kot Hartz IV, saj bi to lahko vodilo do tega, da begunci ne bi iskali služb in bi predstavljali dodatno fiskalno breme.

Po oceni Ifa tudi v primeru sprostitve minimalne plače in nespremenjenih izplačil Hartz IV begunci ob takojšnji integraciji v trg dela na nemško gospodarstvo ne bi imeli pozitivnega učinka.

Čeprav obstajajo nekatere prednosti za trg dela, pa te ne odtehtajo večje brezposelnosti in čistih izplačil beguncem, še omeni Ifo.

V Skandinavijo v dveh tednih prišlo 12.400 beguncev

Na Dansko je preko Nemčije v zadnjih dveh tednih prispelo najmanj 12.400 beguncev, je sporočila danska policija. Med njimi jih je le desetina zaprosila za azil na Danskem, ostali pa so bodisi peš bodisi z avtobusi in vlaki odpotovali na Švedsko, Norveško in Finsko.

Po ocenah danskega Rdečega križa je v minulem tednu za azil zaprosilo kakih 600 ljudi. Švedske oblasti so sporočile, da so v prejšnjem tednu dobile 6400 prošenj za azil, na Finskem so jih prejeli 2800, na Norveškem pa po navedbah tamkajšnje policije 1240.

Finska se je izkazala za presenetljivo priljubljeno ciljno destinacijo, predvsem med Iračani, ki imajo v tej državi večje možnosti, da jim priznajo status begunca, kot drugod. Finska namreč varnostne razmere v večjem delu Iraka ocenjuje kot neprimerne, v nasprotju s sosednjo Švedsko, ki meni, da je v večini Iraka razmeroma varno.

Izbira ciljnih držav med begunci kaže, da so številni med njimi zelo dobro seznanjeni z azilnimi postopki in drugimi pogoji v posameznih evropskih državah.

V baltskih državah ugibajo, da bi begunci kmalu utegnili ubrati še drugo pot proti Severni Evropi, ki bi vodila čez Poljsko. Del latvijske vlade se zato že zavzema, da bi spričo beguncev vnovič uvedli nadzor na mejah z Estonijo in Litvo.

  • 8
  • 7
  • 6
  • 5
  • 4
  • 3
  • 2
  • 1