Erdogan zagrozil, da bo begunce iz Turčije poslal v druge države: 'Na naših čelih ne piše idiot'

Skoraj pol milijona ljudi je umrlo v vojni v Siriji v zadnjih petih letih, kaže poročilo Sirskega centra za raziskave politik (SCPR). Ocena se je skoraj podvojila od zadnje številke, ki so jo zbrali Združeni narodi pred letom in pol, preden so – zaradi pomanjkanja podatkov s terena – prenehali zbirati statistične podatke o Siriji.

Sirski center ocenjuje, da je kar 11,5 odstotkov populacije Sirije izgubilo življenje, ali bilo hudo ranjenih od začetka spopadov leta 2011. Število ranjenih se giba okoli 1,9 milijona, medtem ko je posredno ali neposredno zaradi spopadov umrlo 470 tisoč ljudi. Od tega jih je okoli 400 tisoč življenje izgubilo v spopadih, medtem ko je preostalih 70 tisoč umrlo zaradi pomanjkanja primerne zdravstvene oskrbe, hrane, vode in neprimernih higienskih razmer.

Če je bila povprečna življenjska doba Sircev pred vojno 70 let (leta 2010), se je leta 2015 spustila na 55,4 let. Kar 45 odstotkov populacije je razseljene.

Nafta še vedno glavni vir financiranja IS in drugih oboroženih skupin

Ekonomske izgube štejejo v milijardah – po nekaterih ocenah so te okoli 225 milijard evrov. Skoraj 14 odstotkov Sircev je izgubilo vsakršni vir prihodkov.

V Siriji vlada prisila, strah in fanatizem, v katerem je izsiljevanje, kraja in tihotapljenje nekaj vsakdanjega. Prodaja nafte je še vedno eden najpomembnejših denarnih virov teroristične skupine IS in tudi drugih oboroženih skupin.

V Siriji primanjkuje hrane, vode in drugih osnovnih potrebščin. Cene na trgu so za navadne ljudi povišale za 53 odstotkov. V obleganih krajih so najvišje, saj so si vojni "profiterji" prisvojili monopol nad trgom.

Ocene posledic 5 let trajajoče vojne v Siriji so objavili v času, ko se množijo opozorila o katastrofi, ki bi lahko sledila, če se bodo napadi na Alep, sirsko največje mesto, stopnjevali.

Spopadi na območju sirskega Alepa v beg pognali 50.000 ljudi

Najnovejši srditi spopadi v sirski provinci Alep so po ocenah Mednarodnega odbora Rdečega križa (ICRC) z domov pregnali okoli 50.000 ljudi. Poleg tega so prekinjene pomembne humanitarne oskrbovalne poti, je v sredo zvečer v Ženevi sporočil ICRC, ki poskuša tem pregnanim dostaviti vodo, hrano in medicinsko pomoč.

Vodja sirske delegacije ICRC Marianne Gasser je dejala, da so spopadi prebivalstvo zelo prizadeli. Poleg tega so temperature na območju zelo nizke, ljudje pa poskušajo brez zaščite, vode ali hrane preživeti zelo nevarne razmere. V preteklih dneh je humanitarcem v nemirni provinci Alep uspelo razdeliti hrano za okoli 10.000 družin.

Več deset tisoč ljudi je pobegnilo proti meji s Turčijo, a jim turške oblasti ne dovolijo vstopa v državo in so zato obtičali na sirsko-turški meji. Množičen beg z območja Alepa je sprožila ofenziva sirskih vladnih sil ob pomoči ruskih zračnih napadov, s katero želijo pregnati uporniške sile. Vladne sile so pri tem zabeležile že vrsto uspehov, o uspešnih operacijah pa s severa Sirije poročajo tudi kurdske sile.

Kurdski borci so ob pomoči zavezniških arabskih skupin od rivalskih islamističnih in drugih borcev čez noč zavzeli strateško zračno bazo Minigh in bližnje mesto, ki ležita severno od Alepa, je danes sporočil nevladni Sirski observatorij za človekove pravice.

Vodja observatorija Rami Abdel Rahman je povedal, da so islamistični borci z najnovejšim porazom izgubili edino vojaško letališče, ki so ga nadzorovali v provinci Alep.

Madžarska prijela več kot 100 migrantov, ki so prebili ograjo na meji s Srbijo

Madžarske oblasti so prvič po lanskem oktobru v enem dnevu prestregle več kot sto migrantov, ki so se prebili skozi žično ograjo na meji s Srbijo. Madžarska policija je danes sporočila, da je v sredo na južni meji prijela 104 ljudi.

Migranti, ki so potovali po t. i. balkanski poti, so se prebili čez ograjo, ki jo je Madžarska jeseni lani postavila na mejah s Srbijo in Hrvaško, da bi zajezila prihode migrantov na svoje ozemlje.

Odtlej se je drastično znižalo število migrantov, ki so prispeli na Madžarsko in prečkali njeno ozemlje. Migranti namreč od lanske jeseni večinoma potujejo preko Hrvaške in Slovenije.

A države na balkanski migrantski poti v zadnjem času vse bolj zaostrujejo ukrepe za obvladovanje migrantskih tokov. Zato se številni migranti poslužujejo tihotapcev ljudi. Ponovna raba prej ustaljenih tihotapskih poti je po mnenju poznavalcev razlog, zakaj število migrantov na Madžarskem znova raste. 

Madžarska policija je sporočila, da je v prvih desetih dneh februarja prijela 522 prebežnikov, ki so nezakonito prečkali njene meje, v celotnem januarju pa je prijela 553 nezakonitih migrantov.

V Münchnu danes mednarodno srečanje o Siriji

V Münchnu danes poteka mednarodno srečanje, na katerem udeleženci razpravljajo o možnostih za nadaljevanje zastalih mirovnih pogajanj za Sirijo. Srečanja se udeležujejo zunanji ministri in drugi visoki predstavniki 17 držav, med drugim ZDA, Rusije, Savdske Arabije, Irana in Turčije.

Mirovna pogajanja o Siriji v Ženevi so pred dobrim tednom po le petih dneh prekinili zaradi nasprotnih si stališč sirske vlade in opozicije. Slednja je sicer dejanski začetek pogovorov pogojevala z več zahtevami – dostopom humanitarne pomoči do obleganih sirskih mest, koncem bombardiranja civilistov in izpustitvijo več tisoč zapornikov.

Pogajanja v Ženevi naj bi se predvidoma nadaljevala 25. februarja. V Münchnu bodo danes poskušali zagotoviti pogoje za uspešno nadaljevanje pogajanj.

Pogovori v bavarski prestolnici se bodo vrteli predvsem o pripravah na prekinitev ognja v Siriji med vladnimi silami in zmernimi uporniki. Prav tako bo govora o humanitarni oskrbi trpečih civilistov v obleganih in obkoljenih mestih.

Med udeleženci današnjega srečanja bosta tudi zunanja ministra ZDA in Rusije John Kerry in Sergej Lavrov. Predstavniki ruskega zunanjega ministrstva so pred srečanjem sporočili, da bodo v Münchnu prav tako poskušali razrešiti vprašanje udeležbe predstavnikov sirskih Kurdov na pogajanjih v Ženevi. Rusija se zavzema za kurdsko udeležbo, medtem ko ji Turčija nasprotuje.