'Čudežev ne bo. Tudi obljubljali jih nismo'

Mariano Rajoy je na nedeljskih volitvah svojo desnosredinsko Stranko ljudstva popeljal do zmage, ki mu je prinesla absolutno parlamentarno večino sedežev, po pričakovanjih pa se bo kot bodoči mandatar s krizo spopadel z izrednimi ukrepi in tako preprečil ekonomski potop Španije kot tudi celotnega evrskega območja.

56-letni Rajoy je med govorom po oklicu zmage na volitvah in ob močnem zanimanju finančnega sektorja predstavil podrobnosti svojega reformnega programa ter povedal: "Prihajajo težki časi. Španski glas si mora zopet pridobiti veljavo tako v Bruslju kot v Frankfurtu. Ne bomo več del problema, temveč bomo del rešitve.“ Po napovedih bo Rajoy z vodenjem vlade lahko začel šele čez mesec dni.

Volivci so na volitvah izrazili nezadovoljstvo s socialističnim vodenjem vlade, saj je levičarska vlada po javnomnenjskih raziskavah po mnenju anketirancev kriva za to, da je Španija v sedmih letih iz zgodbe o ekonomskem razcvetu postala zgodba o finančnem polomu. Španijo pesti velika brezposelnost, saj je v državi brez dela kar pet milijonov državljanov, to pa je tudi največji delež brezposelnosti v Evropski uniji. Država se tako v štirih letih bori že z drugim valom recesije.

Španci so bili že peta evropska država, v kateri je prišlo do politične premene in nezaupnice prejšnji vladi, čemur je botrovala res huda kriza evrskega območja, kjer so Grčiji sledile Portugalska, Irska in Italija. Stranka ljudstva je leta 1980, po koncu Francovega režima in prehodu na demokratični parlamentarni režim, nastala na temeljih desničarskih strank, tokratna volilna podpora pa je največja, kar jo je v zadnjih treh desetletjih prejela katera koli politična stranka v Španiji.

Volilni zmagi sledi borzna otoplitev

Španski trg delnic in obveznic lahko zaradi volilnih rezultatov teden začne z opazno borzno rastjo, saj velja Rajoy, nekdanji notranji minister, za gospodarstvu naklonjenega politika. Rajoy po napovedih poznavalcev ne bo prisegel pred 20. decembrom, po prevzemu mandatarstva pa ga čaka veliko dela. Raven zadolževanja je na najvišji ravni, odkar je Španija sprejela evro, desetletne obveznice pa so minuli teden zaključile s padcem na sedem odstotkov, kar je raven, zaradi katere so bile države kot Portugalska in Grčija primorane zaprositi za mednarodno državno pomoč.

Da bi preverili zaupanje gospodarstva v politični preobrat v državi, bo Španija v torek in četrtek izvedla dražbo obveznic. Absolutna politična večina Stranke ljudstva v parlamentu je po mnenju političnih analitikov poroštvo za politično stabilnost v državi, dodajajo pa, da bi bilo za Španijo najbolje, če bi sprejeli paket novih varčevalnih ukrepov.

Zlovešča gospodarska situacija je zaznamovala celotno volilno kampanjo, saj je več kot 40 odstotkov mladih v Španiji nezaposlenih, milijonom pa grozi, da jim bodo banke zaradi nezmožnosti plačevanja kreditov zasegle stanovanja.

Številne levičarske volivce skrbi, da bo Rajoy klestil proračune zdravstva in izobraževalnega sistema, ker pa jih je razočarala vladavina socialistov, so svojo podporo dali bodisi majhnim strankam bodisi sploh niso odšli na volišča. Delež ljudi, ki so na volilno nedeljo ostali doma, je bistveno višja kot leta 2008.

V Španiji so politične karte po volitvah dobro premešane

Združena levica, ki vključuje nekdanjo komunistično partijo, je v parlamentu dobila 11 sedežev, kar je najboljši rezultat od leta 1990 dalje, saj je imela v spodnjem domu doslej običajno po le dva sedeža. Majhne stranke so s skokom s 26 na 54 sedežev podvojile število svojih sedežev v parlamentu.

Rajoy se bo po zmagi moral spopasti predvsem z vprašanjem, kje bo klestil javno porabo, vsemu navkljub pa se je že vnaprej zavezal temu, da bo deficit zmanjšal na 4,4 odstotka že do naslednjega leta, kar napoveduje ostre in odločne ukrepe. S tem mu grozi tudi to, da bi lahko Španijo v naslednjih štirih letih pahnil v drugi cikel recesije in izzval množične proteste.

Ko so oblast leta 2004 prevzeli socialisti, je bila Španija na vrhuncu gospodarskega vzpona, ki so ga omogočale nižje obrestne mere, infrastrukturni projekti in veliko povpraševanje tujcev po počitnicah na španski obali. Številni mladostniki so tako opuščali šolanje in začeli z gradbenimi deli, z visokimi prenapihnjenimi plačami pa so povečali tudi porabo in nakup luksuznih dobrin.

Vzponu je leta 2007 sledil boleč zlom gradbeništva, po celi državi pa so ostali nedokončani gradbeni projekti, hiše, letališča in ceste, na državnih jaslih pa je pristalo pet milijonov Špancev, zaradi česar je v zadnjih petih letih Španija ostala le bleda senca nekdanjega optimizma, ki občutno še naprej bledi.