Le na tak način je, poudarja, možno doseči premik na bolje. "Če bi imel Bašar (al Asad) interes res (srčno) rešiti stanje v državi, bi odstopil, obenem pa bi se tako obrnil tudi nov list v sirskem političnem življenju,“ pravi jordanski kralj in dodaja: "Kdor svojemu ljudstvu vlada s trdo roko in nasiljem, ne more pričakovati mirnega konca.“
Kakšnih 100 Asadovih podpornikov se je po tem govoru razjarjeno zbralo pred jordansko ambasado v Damasku. Trije protestniki so preplezali ograjo okoli veleposlaništva in z droga sneli jordansko zastavo, med izgredi pred stavbo veleposlaništva pa ni bil nihče poškodovan.
10. junij 2011 – turške zunanje ministrstvo obsodi brutalen odziv varnostnih sil na izbruh demonstracij,
19. julij 2011 – Katar po napadu Asadovih pristašev zapre veleposlaništvo v Damasku,
8. avgust 2011 – nasilno zatiranje protestov obsodi Savdska Arabija in iz Damaska odpokliče svoje odposlance,
10. avgust 2011 – ZDA uvedejo nov paket sankcij proti sirskim telefonskim podjetjem in operaterjem ter bankam,
18. avgust 2011 – ZDA, Velika Britanija, Nemčija in Francija predlagajo predsedniku Asadu odstop; ZDA ukinejo uvoz sirske nafte,
12. november 2011 – Arabska liga odvzame Siriji članstvo v ligi,
14. november – k pozivom za odstop Asada se pridruži tudi jordanski kralj Abdulah; EU zaostri sankcije in na seznam ljudi, ki jim zamrzne imetje ter jim prepove vstop v državo, uvrsti 18 sirskih uradnikov. Na črni listi je tako 74 najožjih Asadovih sodelavcev. EIB zamrzne vsa posojila Siriji.
Stopnjevanje nasilja v Siriji so obsodili številni arabski voditelji, vrhunec pa je dosegla sirska izključitev iz Arabske lige. Da je bilo to dejanje ključnega pomena za svetovno rešitev sirskega političnega vprašanja, je prepričan tudi kralj Abdulah, a meni, da Asadov odstop ne bo razrešil sirskega gordijskega vozla, temveč bodo potrebne sistemske spremembe.
Da je potrebno vzpostaviti dialog med uradnim Damaskom in opozicijo, poudarjajo tudi kremeljski diplomatski krogi, zato so nasprotnike Asadovega režima in vladno stran pozvali k pogovorom. Na moskovskem srečanju delegacije opozicijskih predstavnikov pod vodstvom predsednika sirskega nacionalnega sveta Burhana Ghaliouna in ruskih diplomatov so vse sirske skupine, ki zavračajo nasilje pri doseganju političnih ciljev, pozvali k nemudnemu uresničevanju iniciativ Arabske lige, temelj za to pa so poglobljeni pogovori.
Stališče do sirskega režima je zaostrila tudi Turčija. Premier Recep Tayyip Erdogan je napadel al Asada zaradi nadaljevanje nasilnega zatiranja protestnikov v državi, obsodil je tudi napade režimskih podpornikov na turška diplomatska predstavništva v Siriji. Ti so se nanje spravili po odločitvi Arabske lige, da iz svojih vrst suspendira Sirijo.
Kmalu zatem je turški minister za energijo Taner Yildiz sporočil, da se je Turčija odločila ustaviti skupni projekt iskanja nafte v Siriji. Kot je pojasnil, odločitev zadeva šest vrtin v Siriji, kjer sta delo skupaj opravljali turška nacionalna naftna družba (TPAO) in sirska nacionalna naftna družba.
Ankara je poleg tega zagrozila, da bo sosednji Siriji v primeru nadaljevanja napetosti prekinila dobavo električne energije.
Rusija in Kitajska sta na zahodno pobudo in resolucijo o Siriji v Varnostnem svetu Združenih narodov vložili veto. Arabska liga bo o Siriji vnovič razpravljala v sredo. Liga je že predlagala, da bi v Sirijo napotili 500 vojaških opazovalcev in emisarjev za varovanje človekovih pravic, nadzor nad sirskimi ukrepi pa naj bi izboljšali tudi s povečanjem števila tujih novinarjev v državi.
KOMENTARJI (6)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.