V Dallasu so se v četrtek tako kot po drugih mestih ZDA zbrali protestniki, ogorčeni nad zadnjima odmevnima primeroma policijskega nasilja v Louisiani in Minnesoti. Protestniki so izražali jezo, vendar pa je bilo vse mirno do okrog devete ure zvečer po krajevnem času, ko so začeli odmevati streli.
Streli so zadeli 12 ljudi. Umrlo je pet policistov, pet jih je bilo ranjenih. Ranjena sta bila še dva civilista, je sporočil župan Dallasa Mike Rawlings.
Posnetek začetka streljanja ostrostrelcev:
Policija je uvodoma ujela tri domnevne ostrostrelce, ki so napadli z višjih zgradb, da so imeli boljši pregled. "Verjamemo, da so se osumljenci postavili tako, da so na policiste streljali z dveh različnih pozicij in nameravali poškodovati in ubiti čim več policitov," je dejal šef policije v teksaškem Dallasu David Brown. Vsi trije so v zaporu in ne dajejo izjav, ni pa jasno, ali so bili res strelci ali je napad izvedel le četrti osumljenec.
Policija je potem namreč obkolila domnevno četrtega strelca in se z njim nekaj časa pogajala, vendar ni pokazal pripravljenosti na vdajo, zato so proti njegovemu položaju poslali robota z bombo, ki ga je razstrelila. Pred tem je strelec policijskim pogajalcem dejal, da je bil "jezen zaradi policijskega nasilja nad temnopoltimi, jezen zaradi policijskih usmrtitev nedolžnih temnopoltih osumljencev jezen, jezen na protestniško gibanje Black lives matter, jezen na belce ter da je želel pobijati belce, predvsem policiste", je sporočil Brown.
Trdil je tudi, da so po mestu nastavljene eksplozivne naprave, vendar jih policija doslej ni našla. Osumljenec je policiji dejal, da je delal sam, da ni povezan z nobeno skupino. Ameriški mediji navajajo, da naj bi bil strelec 25-letni izurjen vojak Micah Johnson.
Na policiste so osumljenci streljali, ko so protestniki hodili po glavni ulici. Po začetku streljanja so se protestniki razbežali in panično iskali zavetje, nastala je velika zmeda, prebivalci Dallasa pa se spominjajo, da je bilo podobno nazadnje leta 1963, ko je bil tam ustreljen predsednik John F. Kennedy.
Protesti so se sprožili, ko sta pod streli policistov v zadnjih dneh umrla Philando Castile iz Minnesote in Alton Sterling iz Louisiane. Policijsko nasilje je bilo ujeto v objektiv kamere, kar je sprožilo zgražanje in proteste po več mestih v ZDA.
Protest je med drugim potekal v New Yorku, kjer so se protestniki najprej zbrali v Union Square Parku in od tam krenili na sever proti Harlemu. Spremljale so jih močne policijske enote in prišlo je do občasnih spopadov in aretacij. Protestniki so vzklikali gesla proti rasistični policiji in zahtevali pravico za umore.
Po začetku streljanja v Dallasu je nastopila panika:
Ameriški predsednik Barack Obama se je odzval, da bi morali biti vsi zaskrbljeni zaradi policijskega nasilja nad temnopoltimi. Izpostavil je statistiko, da je veliko več možnosti, da bo policija streljala na temnopoltega človeka kot belca.
Obama je napad na policiste najostreje obsodil, v izjavi pa je tudi omenil, da so takšne tragedije veliko hujše zaradi tega, ker imajo napadalci dostop do močnega orožja. Dejal je, da je globoko pretresen in da gre po njegovem mnenju za načrtni napad na policiste. Obenem je menil, da se bodo morale ZDA soočiti s tovrstnim nasiljem.
Šef policije Brown je dejal, da se morajo delitve med javnostjo in policijo prenehati. Te so se na politični ravni že poglobile.
Nekdanja predsedniška kandidata republikancev Ben Carson in Mike Huckabee sta Obamo takoj obtožila, da politizira tragedijo. Carson je dejal, da zdaj ni čas za politizacijo in vnašanje delitev med Američane.
Huckabee je prav tako dejal, da zdaj ni čas za govor o nadzoru nad orožjem, in izrazil željo, da bi se Obama v tem primeru obnašal, kot se je predsednik Ronald Reagan leta 1986, ko je eksplodiral raketoplan Challenger.
Republikanski predsedniški kandidat Donald Trump se je zanj presenetljivo umirjeno odzval na strelski napad na policiste v Dallasu in na policijsko usmrtitev dveh temnopoltih moških v Louisiani in Minnesoti. Najprej je na Twitterju sporočil, da izraža sožalje in moli za vse družine, ki so jih prizadele zadnje grozote po državi. V izjavi za javnost pa je povedal, da so ZDA preveč razdeljene, zato je treba obnoviti red in zakon ter zaupanje ljudi, da bodo varni na svojih domovih in ulicah.
Nesmiselna in tragična smrt dveh "voznikov" v Louisiani in Minnesoti pa je po Trumpovih besedah opomin, koliko dela jih še čaka. "Preveč Američanov je izgubilo upanje in rasne napetosti se večajo, ne pa manjšajo," je sporočil Trump, ki se je doslej na podobne tragedije odzival povsem drugače.
Voznik je bil sicer ubit le v Minnesoti, v Louisiani pa sta policista usmrtila uličnega prodajalca zgoščenk.
Demokratska kandidatka Hillary Clinton je izrazila sožalje svojcem umrlih.
Clintonova bi morala imeti danes prvi skupni nastop s podpredsednikom ZDA Josephom Bidnom v Pensilvaniji, Trump pa je imel v načrtu obisk latinsko-ameriških volivcev v Miamiju. Oba sta zaradi pokola v Dallasu prireditvi odpovedala oziroma preložila.
KOMENTARJI (692)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.