Zgodovinski podnebni dogovor sprejet, a ni vse rožnato

V Parizu so pogajalci sprejeli zgodovinski podnebni dogovor. Dogovor svet zavezuje k omejitvi dviga povprečne globalne temperature pod dve stopinji Celzija do konca stoletja glede na predindustrijsko dobo in države spodbuja k ukrepom za omejitev na 1,5 stopinje.

Soglasje so na podnebni konferenci skoraj dva tedna iskali pogajalci pogodbenic Okvirne konvencije ZN o spremembi podnebja (UNFCCC) - 195 držav in EU. Novi globalni podnebni dogovor bo v veljavo stopil leta 2020, ko se izteče veljavnost Kjotskega protokola.

Ure čakanja in zapletov 

Po več urah čakanja se je drevi najprej odvilo zasedanje pariškega odbora, na katerem so v besedilo vnesli popravke sekretariata ter pravnih in jezikovnih strokovnjakov. Takšno besedilo je bilo nemudoma predloženo plenarnemu telesu konference v potrditev.

"Vidim sobo, vidim pozitiven odziv, ne slišim ugovorov. Pariški podnebni dogovor je sprejet," je sporočil francoski zunanji minister Laurent Fabius. Dvorana je nemudoma izbruhnila v aplavz, veliko je bilo smeha, objemov in tudi solz.

"Udariti morate s kladivcem," je Fabiusu med smehom dejala izvršna sekretarka Okvirne konvencije ZN o spremembi podnebja (UNFCCC) Christiana Figueres. "Majhno kladivo je, ampak mislim, da lahko opravi odlično delo," ji je po poročanju Guardiana odgovoril Fabius in z udarcem zapečatil dolgoletna prizadevanja

Ni vse rožnato

Ko se je evforija polegla, so predstavniki držav opozorili, da vse vendarle ni rožnato. Marsikatera pričakovanja in zahteve niso bile izpolnjene, države v razvoju so opozarjale predvsem na premalo jasnosti pri prihodnji finančni pomoči razvitih držav za države v razvoju. Pariški podnebni sporazum je šele osnova, na kateri bo treba graditi.

Sporazum predvideva omejitev dviga temperature pod dvema stopinjama Celzija in prizadevanja za omejitev na 1,5 stopinje. Ta cilj naj bi države dosegle s predložitvijo svojih nacionalnih prispevkov, vključno z ukrepi za zmanjševanje izpustov toplogrednih plinov. Na pet let bo potekal pregled izpolnjevanja zastavljenih ciljev, države pa naj bi svoje ambicije sčasoma stopnjevale.

Prvi pregled globalnega napredka bo opravljen leta 2023, pregled izpolnjevanja nacionalnih ciljev pa leta 2025. Svoje predloge nacionalnih ciljev je že podalo 187 držav - Saint Kitts and Nevis prav danes - v veljavo pa bodo stopili leta 2020. Leta 2018 bo opravljen pregled stanja, ko bodo države svoje ambicije lahko zaostrile.

Da bi zagotovil potrebno transparentnost, sporazum od držav terja redno poročanje tako o ukrepih za znižanje izpustov kot o dani oziroma prejeti finančni podpori.

Razvite države so v skladu s sporazumom dolžne zagotoviti finančno pomoč državam v razvoju tako pri zmanjševanju izpustov toplogrednih plinov kot pri prilagajanju na posledice podnebnih sprememb. Države v razvoju lahko pri tem sodelujejo prostovoljno, če želijo.

V manj zavezujočem delu dogovora je vključeno določilo, da bodo razvite države svojo pomoč krepile od 100 milijard dolarjev letno v letu 2020.

Nevladniki zadovoljni

V nevladnih organizacijah so že po predstavitvi predloga izrazili precejšnje zadovoljstvo z besedilom, čeprav je to daleč od idealnega. Cilji so ambiciozni, premalo pa je predvidene pomoči najrevnejšim in najbolj ranljivim.

"Kolo podnebnega ukrepanja se obrača počasi, a v Parizu se je obrnilo. Tak dogovor postavlja fosilno industrijo na napačno stran zgodovine," je o predlogu dejal prvi mož Greenpeacea Kumi Naidoo.

Samantha Smith iz World Wildlife Fund (WWF) je menila, da je 1,5 stopinje ključno sporočilo. A za uresničitev tega cilja morajo biti zagotovljena ustrezna sredstva ter cilji glede zmanjševanja izpustov.

V sporazumu ni dovolj zagotovil za tiste, ki bodo zaradi podnebnih sprememb najbolj trpeli. "Vidimo pa, da so vlade prepoznale krizo, v kateri smo," je ocenila. "Zdaj moramo videti še dejanja."

Podobno oceno je podal Tim Gore iz Oxfama. 1,5 stopinje je po njegovih besedah "pomembna moralna zmaga", a brez dejanj ne pomeni veliko. Med drugim je bil kritičen, ker sporazum ne vsebuje jasne opredelitve, kako se bo finančna pomoč najrevnejšim skozi leta krepila.

Mohamed Adow iz Christian Aid pa je kot velik dosežek izpostavil, da je določilo o škodi in izgubah v sporazum vključeno samostojno. Gre namreč za škodo, ki je ni mogoče preprečiti, zato kakršno koli združevanje tega člena z določili o podnebnem prilagajanju nima smisla, je poudaril.

Pomembno se mu zdi že dejstvo, da so države priznale, da je dosedanje neukrepanje povzročilo nepopravljive posledice.

Morski zidovi, plavajoči otoki ...

Kiribati ima v luči podnebnih sprememb pripravljenih kar nekaj zanimivih načinov, kako se zaščititi pred dvigom morske gladine. Med drugim razmišljajo o izgradnji zidov, ki bi preprečili potopitev otokov, med katerimi jih precej sega le dva metra nad morsko gladino, pozabiti pa ne gre niti na idejo o plavajočih otokih in masovnih migracijah.

Predsednik Kiribatija, otočja z okoli 100.000 prebivalci, Anote Tong verjame, da se marsikomu lahko zdi nor, "a smo v nori situaciji".

Ob razmišljanju o izgradnji plavajočih otokov so šli celo tako daleč, da so za načrte izdelave otokov, zasidranih na morsko dno, ki bi lahko kakšno stoletje preživeli do 30.000 ljudi, povabili inženirje japonskega gradbenega podjetja.

"Resnično vprašanje je, ali imamo sploh kakšno drugo možnost. Predlog je radikalen, a se bojim, da je to vse, kar nam preostane," Tong zagovarja načrte.

Za izgradnjo otokov bi potrebovali na stotine milijard dolarjev, zaradi česar se tudi predsednik zaveda, da je uresničitev tega načrta vprašljiva.

Posledično se je Tong za bolj uresničljive načrte obrnil k strokovnjakom iz Nizozemske, Združenih arabskih emiratov in Južne Koreje. Med različnimi možnostmi sta tudi izgradnja morskih zidov ali umetnih otokov, ki bi jih nasuli z materialom z morskega dna.

Vendar bi bili brez zunanje pomoči tudi ti načrti predragi za narod, ki na leto ustvari okoli 200 milijonov dolarjev bruto domačega proizvoda. Zato se pripravljajo na "migracije z dostojanstvom".

Ljudi, ki se pretežno ukvarjajo z ribarjenjem, morajo "pripraviti, izobraziti in kvalificirati v skladu z mednarodnimi standardi, da se lahko začnejo na selitev pripravljati že zdaj".