FOTO: V Pakistanu žalujejo za legendarnim humanitarcem, ‘najbogatejšim’ revežem

Verjetno nikoli niste slišali za Abdula Sattarja Edhija, toda ta dobrosrčni mož z dolgo sivo brado se je vtisnil v srca mnogih Pakistancev, saj je svoje življenje posvetil pomoči najšibkejšim. V Pakistanu je s svojim delom rešil okoli 20 tisoč nezaželenih otrok pred smrtjo, pomagal več kot 50 tisočim sirotam in nešteto ženskam – tudi tako, da je njegova fundacija izšolala 40 tisoč medicinskih sester.

Tisti, ki so Edhija in njegovo delo poznali, so ga označili za svetnika in največjega humanitarca tega časa. 

O njegovi veličini in o tem, kako cenjen je bil, največ pove dejstvo, da je njegova smrt zavila v žalost celotno državo in širšo regijo. Na deset tisoče ljudi se je zgrnilo v Karači na njegov pogreb z državniškimi častmi.

Nobelova nagrajenka Malala Jusufzai je Edhija označila za “legendarno osebnost”. “Živel je za življenja in srečo drugih ljudi in zato je vzornik mnogim. Nisem srečala nikogar njemu podobnega,” je dejala.

Vzpostavil največjo nevladno mrežo reševalnih ambulant na svetu

Edhi je ustanovil tudi največjo nevladno mrežo reševalnih ambulant na svetu. V državi, kjer je dostop do zdravstvene oskrbe otežen, saj socialni sistem ni urejen, so prav njegove ambulante marsikomu rešile življenje.

Prvo ambulanto je odprl leta 1951, od takrat pa je njegova fundacija samo rasla in danes je v mreži 1500 ambulant, ki nudijo prvo pomoč 24 ur na dan. Njegova fundacija pa je ustanovila tudi številne šole, sirotišnice, javne kuhinje, varne hiše za zapuščene ženske, domove za duševno motene in centre za rehabilitacijo odvisnikov.

V enem od intervjujev je dejal, da se je vse začelo tako, da se je postavil na vogal ulice v Karačiju ter začel prosjačiti za denar, da bi ustanovil ambulanto. Zbral je dovolj denarja, da je kupil star razpadajoč kombi, ki je postal prva reševalna ambulanta in tako je začel svojo misijo.

Njegovega sočutja so bili deležni vsi pomoči potrebni, pri tem pa se ni oziral na versko ali nacionalno pripadnost. Ko so ga nekoč vprašali, zakaj njegova reševalna vozila rešujejo tudi Kristjane in Hindujce, je odgovoril: “Ker je moja ambulanta bolj muslimanska kot vi”. 

Živel je skromno, pomagal tudi po smrti

Kljub temu, da je njegova fundacija zbrala veliko denarja, pa Edhi v vsem tem času ni spremenil svojega izjemno skromnega načina življenja. Imel naj bi le dve obleki, do konca življenja pa je z ženo živel v majhni sobici ob pisarni fundacije, da je lahko bil vedno na voljo.

Največ denarja njegovi fundaciji so donirali navadni ljudje iz srednjega sloja, denar pa je zbiral na ulici, kjer so mu mimoidoči puščali bankovce. “Pomagati ljudem je moj klic, moral sem mu slediti,” je govoril.

Odločitev, da bo pomagal socialno šibkim, je sprejel, ko je spremljal, kako država ni naredila ničesar, da bi pomagala njegovi mami, ko je ta zbolela in postala paralizirana. Prav njegova mama naj bi mu tudi vsadila čut za druge ljudi, saj mu je kot otroku vsak dan na poti v šolo dala dva kovanca – enega za malico, drugega za berače.

"Odgovornost nas vseh je, da skrbimo za druge ljudi. To pomeni biti človek. Če bi več ljudi tako razmišljalo, bi lahko rešili veliko težav," je dejal v intervjuju za BBC pred dvema letoma.

88-letni Edhi je umrl v petek v bolnišnici v Karačiju zaradi odpovedi ledvic. Več kot 60 let svojega življenja je posvetil dobrodelnemu delu. Njegova zadnja želja je bila, da po smrti daruje svoje organe, a zaradi bolezni je lahko daroval le oči.