V novi koroški deželni ustavi omenjena tudi slovenska narodna skupnost

Deželni zbor avstrijske Koroške je sprejel novo deželno ustavo, v kateri je prvič omenjena tudi slovenska narodna skupnost. V 5. členu nove deželne ustave je zapisano, da je nemščina deželni jezik, avstrijska Koroška pa priznava jezikovno in kulturno raznolikost, ki se na avstrijskem Koroškem odraža v slovenski narodni skupnosti. Za novo ustavo so glasovali poslanci vladajočih koalicijskih strank, socialdemokrati, ljudska stranka in Zeleni, ter poslanci Team Stronach Koroška.

Kot na spletni strani poroča avstrijska televizija ORF, so proti novi deželni ustavi avstrijske Koroške glasovali poslanci svobodnjakov (FPÖ), Zavezništva za prihodnost Avstrije (BZÖ) in samostojni poslanec Siegfried Schalli. Vodja poslanske skupine svobodnjakov (FPÖ) Christian Leyroutz je že napovedal ustavno pritožbo. Kot je dejal, je prišlo pri zakonodajnem procesu do napak, med drugim pri javnem branju ustave. Ostalih podrobnosti ni želel navesti.

Jedro ustavne reforme na avstrijskem Koroškem je sicer uvedba večinskega, koalicijskega sistema pri sestavi vlade namesto proporca, ki je doslej določal, da imajo svoje mesto v deželni vladi vse stranke, ki so zastopane v deželnem zboru in imajo določeno število poslancev. Nova deželna ustava opoziciji tudi podeljuje več pravic, poslanski klubi pa bodo imeli na razpolago več denarja in osebja.

Mešani odzivi

Predstavniki krovnih organizacij koroških Slovencev so se v odzivih na novo deželno ustavo odzvali mešano.

Predsednik Zveze slovenskih organizacij (ZSO) Marjan Sturm je tako ocenil, da gre za "pravi korak v pravo smer", podpredsednik Narodnega sveta koroških Slovencev (NSKS) Nanti Olip je na drugi strani menil, je to zgolj "minimum od minimuma". Da je omemba slovenske narodne skupnosti v deželni ustavi korak naprej, je dejal tudi predsednik Skupnosti koroških Slovencev in Slovenk Bernard Sadovnik.

Kot je še priznal Sturm, je manjšina sicer pričakovala malo več, a tudi pri sedanjem besedilu deželne ustave ne gre za katastrofo in nazadovanje. Gre za korak naprej, ker je slovenska manjšina prvič imenovana v deželni ustavi in ker se pri razlagi zakona ponovi zvezna ustave in se dežela sklicuje na saintgermainsko pogodbo in na avstrijsko državno pogodbo, je še dejal.

"To je prvič v zgodovini, da v enem aktu dežele dežela sama prostovoljno priznava osnovo avstrijske državne pogodbe. Mislim, da je to zelo pomembno. Lahko bi pričakovali malo več, a glede na časovni okvir to ni bilo možno," je še dejal Sturm.

Olip je odzivu dejal, da je omemba slovenske manjšine v novi deželni ustavi avstrijske Koroške logika zvezne ustavne zakonodaje, konkretno 8. člena zvezne ustavne zakonodaje, državnega ciljnega določila, kjer se država, dežele in občine opredeljujejo kot jezikovno in kulturno raznolike, logično na avstrijskem Koroškem slovenski narodni skupnosti. Kot je še pojasnil, so v deželni ustavi občine izvzete iz te odgovornosti, "to pa je teren, kjer narodna skupnost živi in bi lahko posledično prišlo na občinskem nivoju konkretno do poslabšanja".

Avstrijska Koroška je imela po njegovih sedaj priložnost, da bi tudi z vidika narodne skupnosti sprejela ustavo, ki bi lahko bila vzorčna v Evropi. Dežela je zamudila tudi to priložnost in posledično gre za minimum od minimuma glede narodne skupnosti in to je odraz politične realnosti v tej deželi, ko se po majhnih, polžjih korakih politika premika naprej, večjih premikov pa ni v stanju doseči.

Sadovnik je dejal, da je glede na preteklost, ki so jo koroški Slovenci celo stoletje doživljali, omemba slovenske narodne skupnosti v deželni ustavi prav gotovo korak naprej in daje upanje, da se bo v prihodnje še marsikaj spremenilo na bolje. Pojasnil je še, da je v pripombah, ki razlagajo člene, tudi omenjen kot osnova 7. člen avstrijske državne pogodbe, kar je za razmere na avstrijskem Koroškem po njegovih besedah prav tako korak naprej.

Izrazil je pričakovanje, da bo to obveza za prihodnje vlade in odločitve, da bodo v smislu določila, da želijo podpirati in pospeševati narodno skupnost, tudi reševali odprta vprašanja. Koroški Slovenci "ne hodimo prosjačiti, smo integralni del te koroške družbe, ne samo skozi stoletja, ampak skozi tisočletja, kot take se počutimo, (...) pomembno bo, da se bo ta samoumevnost, da je to dežela dveh kultur in jezikov, vedno bolj krepila in v javnosti tudi uveljavila", je še dejal.

MZZ pozdravlja novo ustavo

Ministrstvo za zunanje zadeve pozdravlja izrecno navedbo slovenske narodne skupnosti v novi deželni ustavi avstrijske Koroške kot pomemben korak k priznanju zgodovinske prisotnosti Slovencev na avstrijskem Koroškem, so poudarili na MZZ.

Dodali so, da "to simbolno dejanje prispeva h krepitvi spoštovanja, strpnosti in sožitja med slovensko narodno skupnostjo in večinskim narodom na avstrijskem Koroškem. Nova deželna ustava avstrijske Koroške poudarja skrb za spoštovanje jezika, kulture in tradicij."

MZZ je tudi izrazil pričakovanje, da bo to dodatna spodbuda deželi in občinam avstrijske Koroške za polno uveljavitev jezikovnih pravic slovenske narodne skupnosti, posebej na področju izobraževanja in vidne dvojezičnosti.