Kitajska širi svoj vpliv v svetu, medtem ko ZDA nazadujejo. Evropa mora tako zavzeti močnejšo vlogo v svetu, je danes na varnostni konferenci v Münchnu opozoril nemški zunanji minister Sigmar Gabriel. Tudi predsednik Evropske komisije Jean-Claude Juncker je pozval k močnejši prisotnosti EU v svetu.
"Evropa potrebuje tudi svoj skupen prikaz moči v svetu," je dejal Gabriel in dodal, da k temu sodi tudi vojaška pripravljenost. "Kot edinim vegetarijancem nam bo v svetu mesojedcev zelo težko," je povedal.
Po njegovem mnenju je to potrebno, saj ZDA izgubljajo primat v svetu, medtem ko Kitajska širi svoj vpliv in predstavo o svetu, ki pa ni enaka liberalni predstavi sveta, ki jo zagovarja Zahod. Opozoril je, da v svetu prihaja do nove razporeditve moči z "nepredstavljivimi posledicami" in da ne moremo biti več prepričani, da "bomo našo Ameriko še kdaj prepoznali".
V luči tega je pozval Evropsko unijo k enotnosti. "Nihče ne bi smel poskušati razklati Evropske unije, niti Kitajska, niti Rusija, prav tako pa ne ZDA," je dodal. Ob tem je pripomnil, da je treba ponovno poiskati stik z Rusijo, saj da bi morala v nas videti nekaj drugega kot pa nasprotnika. EU bi morala svoj vpliv širiti še v Afriki, kjer je sedaj uspešna predvsem Kitajska, je dejal.
Gabrielov govor je bil sicer deležen posebne pozornosti, saj nekateri ugibajo, da bo to morda njegov zadnji v vlogi zunanjega ministra. Po sporu v njegovih socialdemokratih namreč Gabrielova prihodnosti ni popolnoma jasna.
Juncker: Soglasnost nas odvrača od tega, da bi postali sposobni svetovne politike
Tudi predsednik Evropske komisije se je zavzel za močnejšo EU. "Dolgo nismo bili zmožni svetovne politike. Okoliščine pa so nas pripeljale do tega, da se moramo potruditi biti sposobni svetovne politike," je dejal Juncker na 54. varnostni konferenci. Dodal pa je, da to ni napad na zvezo Nato ali ZDA. "Da, želimo se emancipirati. Ampak ne bomo se emancipirali od Nata ali ZDA," je povedal.
Juncker je izkoristil priložnosti in deloma pojasnil tudi svojo vizijo prihodnosti EU, ko je dejal, da glede zunanje politike ne bi smeli stremeti k soglasnim odločitvam članic. "Soglasnost nas odvrača od tega, da bi postali sposobni svetovne politike," je dejal.
K enotnosti in bolj močni EU je pozval še avstrijski kancler Sebastian Kurz, ki je prav tako opozoril, da ZDA izgubljajo svoj položaj v svetu. Po njegovem mnenju je treba predvsem okrepiti varnost zunanjih meja unije.
V Münchnu se med drugim pričakuje še predstavitev stališča ZDA. V imenu administracije ameriškega predsednika Donalda Trumpa bo spregovoril njegov svetovalec za nacionalno varnost Herbert Raymond McMaster. Od njega udeleženci konference pričakujejo odgovore na številna vprašanja, zlasti na zunanjepolitičnem področju. Zbrane bo nagovoril tudi ruski zunanji minister Sergej Lavrov.
Mayeva predlaga varnostni dogovor z EU po brexitu
Britanska premierka Theresa May si po brexitu z EU želi tesnega sodelovanja na področju varnosti in je na Münchenski varnostni konferenci predlagala sklenitev posebnega varnostnega dogovora med stranema.
"Sodelovanje želimo tudi po izstopu iz EU nadaljevati in krepiti," je v svojem nagovoru v Münchnu dejala Mayeva. "Svoje narode moramo ščititi. Varnost Evrope je naša varnost," je poudarila in dodala, da to zlasti velja v boju proti terorizmu.
"To ni čas, ko bi si lahko dovolili ovire pri sodelovanju, ogroženost varnosti naših državljanov zaradi konkurence med partnerji, institucionalne okorelosti in zasidranih idej," je opozorila. Ustrezna pogodba bi sicer po njenih besedah morala upoštevati suverenost Velike Britanije in predvideti, da bodo v določenih primerih pristojne evropske pravosodne instance, v drugih pa britanske.
Zavrnila je možnost vnovičnega referenduma o članstvu v EU. Velika Britanije bo konec marca zapustila unijo, je dejala premierka, ki je doma pod precejšnjim pritiskom - vlada z le majhno večino, njeni ministri pa so glede poteka brexita neenotni.
O izstopanju iz EU je sicer že v petek v Berlinu spregovorila z nemško kanclerko Angelo Merkel, ki je pozvala k "poštenemu ravnovesju" v dogovoru o brexitu, o katerem se trenutno pogajata Bruselj in London.
Čeprav ne morejo biti enaki članstvu, si Merklova želi, da bi bilo nadaljnji odnosi med stranema "tako tesni, kot je le mogoče". Mayeva se je medtem zavzela za to, da bi bili EU in Velika Britanija "pogumni in ambiciozni" v oblikovanju prihodnjih odnosov, poroča britanski BBC.
Za tesne odnose po brexitu se je v govoru pred Mayevo danes v Münchnu zavzel tudi nemški zunanji minister Gabriel, ki je spomnil, da je Velika Britanije več desetletij "prispevala k zmožnostim, navadam in razmišljanju Evropske unije". "Združeni kraljestvo zapušča EU, a ne zapušča Evrope in liberalnega zahodnega reda," je poudaril.
KOMENTARJI (22)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.