Na italijanski otok Lampedusa je danes na dveh čolnih prispelo okoli 550 priseljencev, s čimer se je njihovo skupno število povzpelo na 1500, so sporočile lokalne oblasti. Zbirni center na otoku je tako spet prenapolnjen.
Okoli 1000 nezakonitih priseljencev na Lampedusi je Tunizijcev, ki naj bi jih Italija v skladu z dogovorom s Tunisom vrnila v domovino. Dve letali s približno 120 priseljenci sta danes že poleteli z Lampeduse v Tunizijo.
Maroni: Zakaj bi sploh še ostajali v EU?
Italija, ki je od EU pričakovala in zahtevala pomoč pri soočenju z valom beguncev iz Severne Afrike, je v Luksemburgu doživela razočaranje. Notranji ministri povezave so namreč tam iskali rešitev, a je niso našli.
"Danes bomo videli, ali je lahko Evropa združena in pokaže solidarnost ali pa je le geografsko območje," je ob prihodu na srečanje dejal italijanski notranji minister Roberto Maroni. Po njem pa se je spraševal, ali naj njegova država sploh še vztraja v EU. "Bolje sami kot v slabi družbi," je ugotavljal.
Na odgovor evropske komisarke za notranjo politiko Cecilie Malström mu ni bilo treba dolgo čakati. "Žal mi je, če je minister Maroni razočaran. Italija je kulturna zakladnica Evrope in nihče si ne želi, da bo zapustila EU," je dejala.
"Srečanje se je zaključilo s sprejetjem dokumenta, ki sem mu sam nasprotoval, ker ne predvideva nikakršnih konkretnih ukrepov. Mi smo izrazili solidarnost z Grčijo, Irsko in Portugalsko, ko je bil čas za to, nam pa so v teh izrednih razmerah dejali: Draga Italija, to je tvoja stvar in sama se sooči z njo," je bil besen Maroni.
In razlog za veliko razočaranje? Italija je na zasedanje prišla z natančnim seznamom zahtev za pomoč, jasno pa je tudi sporočila, da računa na evropsko solidarnost. Vendar druge države niso imele posluha za to.
Ministri so namreč ugotovili, da so se v Italijo zatekli predvsem ekonomski begunci iz Tunizije, ki niso upravičeni do mednarodne zaščite in tako tudi delitev bremen med državami EU v tem primeru ne pride v poštev. Zato mora Italija pač poskrbeti, da jih vrne domov, je pojasnila notranja ministrica Katarina Kresal.
Italijanska dovoljenja razburila Francijo
V Slovenijo se je leta 2000 zateklo skoraj 40.000 nezakonitih priseljencev, pretežno iz Iraka in Irana. Med letoma 1991 in 1992, v času vojne na območju nekdanje Jugoslavije, pa je prišlo v Slovenijo po nekaterih ocenah celo okoli 70.000 ljudi, predvsem iz BiH in Hrvaške. Večji val je doživela tudi leta 1993, ko naj bi bilo pribežnikov okoli 35.000.
Italija se je s Tunizijo že dogovorila o vračanju teh nezakonitih priseljencev, po drugi strani pa jim je začela izdajati začasna dovoljenja za bivanje, ki jim omogočajo potovanje po schengenskem prostoru. Ministri po navedbah Kresalove tega ne odobravajo, saj "za to ni neke prave logike".
Najbolj burno se je odzvala Francija, kjer obstaja močna tunizijska skupnost in kamor se v glavnem odpravijo Tunizijci, ki zapustijo Italijo. Francoske oblasti so zato poostrile naključen nadzor v 20-kilometrskem obmejnem pasu in prestregle že 2800 beguncev. 1700 so jih vrnile v Italijo, 200 v Tunizijo, ostali pa so še v postopku.
Nas čaka zapiranje mej?
Nemčija in Avstrija pa naj bi napovedali, da bosta začeli izvajati kontrole na mejah, če bo Italija nadaljevala izdajanje dovoljenj. Po besedah Kresalove danes ni bilo govora o zapiranju mej, sicer pa bi, če bi to storila ena država, to lahko sprožilo plaz.
Slovenija po navedbah Kresalove za zdaj o tem ne razmišlja, saj se to ni zgodilo še nikjer v schengenskem prostoru brez nadzora na notranjih mejah. "Če pa bi to naredile države okoli nas, bi seveda tudi mi o tem razmislili ... Potem se je treba braniti," je še dejala ministrica.
Za Malto več posluha
Drugače je na Malti, kamor so se množično zatekli ljudje, ki bežijo pred nasiljem in preganjanjem ter se ne morejo vrniti domov. Gre za med 1000 in 2000 beguncev iz Eritreje, Somalije in Sudana, ki so zbežali v Libijo, od tam pa prek morja v EU.
Ministri so se zato strinjali, da je Malta tista, ki nujno potrebuje pomoč, in podprli podaljšanje projekta Eurema, v okviru katerega so nekatere države članice že sprejele begunce, ki so se v minulih letih zatekli na Malto.
Slovenija o novih beguncih ne razmišlja
Med njimi je tudi Slovenija, ki je lani dala zatočišče osmim Afričanom. "Projekt je sedaj v fazi evalvacije in v nadaljevanju bomo videli, ali imamo še kapacitete vzeti še kogar koli drugega. V vsakem primeru pa bo o tem odločala vlada," je pojasnila Kresalova. "Za zdaj o tem ne razmišljamo," je dodala. Sedaj so po njenih besedah na potezi druge države, saj marsikatera še ni sprejela beguncev z Malte.
KOMENTARJI (159)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.