FOTO: Vračanje v domove je strašljivo: 'Kumanovo spominja na Vukovar, Sirijo, Irak'

V Makedoniji je potekal dan žalovanja po krvavem koncu tedna v etnično mešanem Kumanovu na severu države, kjer je v spopadih s teroristično skupino življenje izgubilo osem policistov, 37 pa je bilo ranjenih. V spopadih je bilo ubitih tudi 14 oborožencev, več deset skrajnežev pa so aretirali. Po dveh dneh spopadov so policijske sile v nedeljo nevtralizirale skrajneže, področje pa je pod nadzorom policije.

Vračanje v domove je strašljivo: 'Kumanovo spominja na Vukovar, Sirijo, Irak'

Makedonska policija je prebivalcem Kumanova dovolila, da se vrnejo v svoje domove, ki so jih zaradi spopadov zapustili pred dvema dnevoma. A vrnitev ni lahka, saj so prizori v kraju zastrašujoči. Številne hiše so poškodovane, prerešetane zaradi metkov in imajo porušene strehe. Tudi ulice so polne ruševin, zato je gibanje po njih oteženo.

Novinarki 24UR Eleni Šterpin Zupančič se je uspelo prebiti v del naselja, kjer so bili spopadi med policijo in teroristi najhujši. Ljudje so povsem pretreseni nad razsežnostjo uničenja. Pravijo, da so zgroženi, saj Kumanovo spominja na Vukovar, Sirijo, Irak.  Ljudje so prestrašeni in se sprašujejo, ali je res vsega konec in kaj hudega jih še čaka.

Med prebivalci, ki so se vrnili v naselje, je tudi Azem Jashari, ki so ga v soboto prebudile eksplozije, poroča Al Jazeera Balkans. V času napada je bilo v njegovi hiši še devet drugih članov družine, tudi otroci. Zaradi spopadov so v njej ostali ujeti 16 ur. Jashari je skušal stopiti v stik s policijo, a so bile telefonske povezave prekinjene. Ko pa so se zrušila tla prvega nadstropja, so se bili prisiljeni zateči na ulico, tam pa jih je rešila policija.

Jahi Jashari je povedal, da so oboroženi možje hodili iz hiše v hišo, zato je policija streljala na več stavb. Povedal je, da ni poznal napadalcev in da niso bili domačini.

Prebivalce Kumanova čaka dolg proces normaliziranja življenja, umirjanja napetosti in obnove porušenih domov.

Pokop ubitih policistov in dan žalovanja v Makedoniji

Specialne enote zapustile mesto

Življenje v tistem delu naselja, kjer ni bilo oboroženih spopadov, se sicer danes odvija povsem normalno, so pa šole ostale zaprte. Na obrobju naselja je še vedno nekaj policijskih nadzornih točk, a precej manj kot v nedeljo. Iz mesta so odšli pripadniki specialnih enot, so pa tam še vedno policisti z neprebojnimi jopiči in avtomatskim orožjem

Napadalci naj bi bili Albanci s Kosova

Skupino, v kateri naj bi bilo več kot 50 pripadnikov, naj bi vodili Albanci s Kosova, v njej pa je bilo tudi več makedonskih državljanov albanskega rodu. Pripravljali naj bi večje teroristične napade na cilje po Makedoniji. Tiskovni predstavnik makedonskega notranjega ministrstva Ivo Koteski je povedal, gre za eno najnevarnejših terorističnih skupin, ki je predstavljala grožnjo celotni regiji in je bila v preteklih letih vpletena v več napadov. Za nekatere njene člane pa je bila zaradi hudih zločinov razpisana tudi mednarodna tiralica zaradi hudih zločinov.

Kosovska predsednica Atifete Jahjaga in premier Isa Mustafa sta danes obsodila kakršno koli vpletenost državljanov Kosova v incidente v Makedoniji, katerih cilj je po njuni oceni destabilizacija regije ter ogrožanje miru, varnosti in državljanov.

Po sestanku sta oba še pozvala k transparentni in kredibilni preiskavi. Izrazila sta tudi pripravljenost kosovskih inštitucij, da pomagajo pri razjasnitvi dogodkov v Kumanovu.

V sporočilu za javnost sta tudi poudarila, da Kosova ostaja zavezano večetnični Makedoniji, stabilni državi, enakopravnosti za vse skupine ter uresničevanju ohridskega sporazuma.

Gruevski opozarja, da je bil to napad na Makedonijo

Kot je dejal makedonski premier Nikola Gruevski, naj bi bili njihovi cilji trgovski centri in športni dogodki ter čim več smrtnih žrtev. Želeli naj bi destabilizirati državo. Poudaril je, da v Kumanovu "ni šlo za konflikt med Makedonci in Albanci, ampak spopad s skupino, ki je skušala destabilizirati Makedonijo ter za osebe, ki so ogrožale njeno ustavo".

Med napadalcih iz Kumanova so tudi bivši telesni stražarji albanskih politikov s Kosova in iz Makedonije. Gre za Samija Ukshinija, Bega Rizaja, Dema Shehuja in Muhameta Krasniqija, ki so se makedonski policiji predali v soboto po 16 urah bojev v Kumanovu.

Makedonijo pretresa huda politična kriza

Zadnji spopadi bodo še zaostrili že tako napete politične razmere v Makedoniji. Državo namreč pretresa huda politična kriza, spopad med opozicijo, ki jo vodi Zoran Zaev, ter koalicijo premierja Nikole Gruevskega. Opozicija obtožuje Gruevskega, da je odredil nelegalen nadzor 20.000 ljudi. Po državi zadnje mesece potekajo številni protivladni protesti, skupaj na ulicah pa so tako Makedonci kot Albanci. Druži jih revščina in nezadovoljstvo s sedanjo vlado, zato zahtevajo njen odstop.

Številni makedonsko oblast obtožujejo, da skuša z umetno ustvarjenimi etničnimi konflikti pozornost preusmeriti s politične krize v državi. Opozicijski vodja je zato pozval premierja Gruevskega, ki je sprožil celo sodni pregon vodje opozicije, da nagovori državljane in jim obrazloži, s kakšnim namenom destabilizira državo. Na pozive so se v uradu premierja Gruevskega odzvali s pozivom državljanom k miru. Prav tako so sporočili, da destabilizacija države nikomur ne koristi.

Številne teorije zarote

Gruevski opozarja, da napad v Kumanovem ni bil posledica medetičnega nasilja, pač pa da je šlo za teroristično dejanje z namenom, da se destabilizira država. A se v medijih širijo tudi teorije, da so akcijo organizirale kar vodilne oblasti, da bi preusmerile pozornost od zahtev opozicije, ki vladi očita korupcijo in zahteva njen odstop. Medtem ko vlada Gruevskega omenja še tretji scenarij, in sicer destabilizacijo iz tujine pri kateri naj bi sodelovala opozicija.

Geoanalitik: Spopadi še najbolj koristijo vladi

Hrvaški strokovnjak za geopolitiko Vlatko Cvrtilo je za Novo TV komentiral razmere v Makedoniji. Kot je dejal, je Makedonija glede na trenutne razmere zagotovo sod smodnika na Balkanu. A ne zgolj zaradi etničnega sestava, pač pa predvsem zaradi tega, ker je politično razdeljena. Po njegovem mnenju v prihodnosti ne smemo izključiti možnosti eskalacije spopadov tudi zunaj Makedonije.

Na vprašanje, ali je možno, da bi spopade v Kumanovem zrežiral makedonski premier Gruevski, Cvrtilo odgovarja, da je jasno, da spopadi še najbolj koristijo trenutni vladi z Gruevskim na čelu. "On je pod pritiski opozicije in javnosti zaradi vsega, kar je v javnost prišlo po aferi s prisluškovanjem in drugih stvari, ki so se zgodile pred leti. Možne so predčasne volitve ali kakšni drugi dogodki, ki bi oslabili njegovo oblast. Z obzirom na vse to gredo zadnji spopadi v Kumanovem njemu na roko, z njimi pa si je uspel nekoliko utrditi oblast," pravi Cvrtilo.

Se lahko v Makedoniji zgodi Ukrajina? Cvrtilo meni, da bi bilo tudi to možno. "V Makedoniji so demokratične institucije zelo slabe in pod absolutnim nadzorom oblasti. Mediji niso svobodni. To je avtoritarna vladavina, državljani pa se temu upirajo. Spomladi se je njihov odpor povečal in vse kaže, da bi lahko Makedonija doživela politične spremembe. Zadnji dogodki v Kumanovem bi lahko to zaustavili, a preprečili sprememb ne bodo," še dodaja Cvrtilo.

Direktor Ifimesa: Za napadom povezave med političnimi in kriminalnimi strukturami

Direktor Mednarodnega inštituta za bližnjevzhodne in balkanske študije (Ifimes) Zijad Bećirović je danes ocenil, da je odgovornost za napad v Kumanovu možno iskati v povezavi med političnimi in kriminalnimi strukturami. Ta povezava je po njegovih besedah zelo močna, saj drug drugemu delajo različne usluge.

Kot je dejal Bećirović, obstajajo indici, da je bil dogodek v Kumanovu usmerjen tako, da najbolj ustreza makedonskemu premierju Nikoli Gruevskemu. "V sedanji konstelaciji odnosov Makedoniji je ta dogodek politično darilo zanj in njegovo stranko VMRO-DPMNE," je menil.

Spomnil je, da so razmere v Makedoniji napete že dlje časa, v državi ni političnega dialoga. Največja opozicijska Socialdemokratska stranka (SDSM) se je umaknila iz parlamenta, vlado pa poleg kriminala in korupcije bremeni tudi prisluškovanje več kot 20.000 posameznikom.

Bećirović pričakuje, da se bo odnos med vlado v Skopju in opozicijo še zaostroval, protesti, ki jih je napovedala SDSM, pa se bodo nadaljevali do padca režima premierja Gruevskega. Poznavalci razmer po njegovih besedah ocenjujejo, da je Makedonija bližje nestabilnosti kot stabilnosti.

Bećirović je spomnil, da je bila leta 2001 v Makedoniji vojna in spomin na te dogodke je še svež, posebno na večetničnih območjih. Pod vladavino Gruevskega so Albanci še dodatno marginalizirani, vodilna albanska stranka Demokratska unija za integracijo (DUI) pa je "politična ikebana" vladajočega režima, je poudaril.

Ohridski sporazum, s katerim se je končal konflikt leta 2001, ni v celoti implementiran, zato ima makedonska družba številne frustracije, bolečine in rane iz preteklosti. Makedonija po osamosvojitvi ni nikoli zadihala s polnimi pljuči, je menil strokovnjak za Balkan.

Bećirović zavrača tezo, da so v ozadju dogodkov v Kumanovu načrti za vzpostavitev velike Albanije. Albanija do zdaj po njegovih besedah ni imela svojih velikodržavnih projektov, medtem ko so jih nekatere druge države v regiji imele.

Albanija je članica zveze Nato, ki ščiti suverenost in ozemeljsko celovitost vsake države članice, tudi Albanije. Nepredstavljivo bi bilo, da bi se vzpostavljalo veliko Albanijo, hkrati pa je Albanija polnopravna članica Nata, je prepričan Bećirović.

"Velike Albanije ni brez Republike Albanije. In kar je še bolj pomembno, velikodržavnih projektov ni možno izpeljati brez podpore velesil," je pojasnil. Verjetno v nekaterih glavah ta projekt obstaja, vendar je najbolj pomembno, da to ni projekt albanske države, temveč nekaterih posameznikov ali dela civilne družbe, je menil Bećirović.

Opozoril je, da dogodki, kakršnim smo bili priča v Kumanovu, niso dobra popotnica z regionalno varnost. Zahodni Balkan je po njegovih ocenah še vedno nevarna regija, za zdaj sicer večina dejanj poteka v prikriti obliki, se pa lahko čez noč zanetijo večji konflikti.

Po njegovih besedah je paradoksalno, da v varnostnem sektorju dela znatno število posameznikov, ki bi morali biti predmet obravnave varnostnega sektorja. "Tukaj imamo politizacijo kriminala in kriminalizacijo politike. Še vedno smo v začaranem krogu politike, kriminala in mafije," je opozoril.

Srbska vojska v pripravljenosti

Srbska vojska je zaradi napetih razmer v sosednji Makedoniji po krvavih spopadih v Kumanovu povišala raven bojne pripravljenosti in je skupaj z drugimi varnostnimi strukturami pripravljena braniti suverenost in ozemeljsko celovitost Srbije, je zagotovil srbski obrambni minister Bratislav Gatić. "Pripravljeni smo skupaj z ostalimi varnostnimi strukturami odgovoriti na vse izzive, ki bi ogrozili ozemeljsko suverenost in celovitost države in njenih državljanov," je med obiskom vojašnice Cvore na meji z Makedonijo izjavil Gašić.

Srbski notranji minister Nebojša Stefanović pa je zatrdil, da so varnostne razmere v Srbiji dobre. Pojasnil je, da so na mejo z Makedonijo poslali dodatne sile in da je bila vzpostavljena združena taktična skupina, v kateri so pripadniki policije, vojske in varnostno-obveščevalne službe.