Karadžić nad obsodbo zaradi genocida 'osupel', zato se bo pritožil

Predsedujoči sodnemu senatu O-Go Kwon, ki je skoraj dve uri prebiral sodbo, je ob tem pojasnil, da se mu bo od kazni odštel čas, ki ga je že preživel v priporu, kar je več kot sedem let, saj je v priporu od 21. julija 2008.

Tožilstvo je sicer zahtevalo najvišjo kazen, dosmrtni zapor. Karadžić, ki krivde ni priznal, je pričakoval oprostilno sodbo.

Karadžićev odvetnik je že sporočil, da se bo pritožil na obsodbo, ta postopek pa lahko traja več let.

"Karadžić je razočaran in osupel. Meni, da je bil obsojen na podlagi sklepanja namesto dokazov, zato se bo na obsodbo pritožil," je po poročanju BBC povedal odvetnik Peter Robinson.

Do pravnomočnosti obsodbe bo sicer Karadžić ostal v priporu v Scheveningnu.

Sodišče ga je kot takratnega predsednika Republike srbske in vrhovnega poveljnika vojske bosanskih Srbov spoznalo za krivega za genocid nad Bošnjaki v Srebrenici julija 1995, zaradi pregona, iztrebljanja, umorov, deportacij, prisilnih premestitev, nasilja, nezakonitih napadov na civiliste nesrbske narodnosti ter zajetja talcev med vojno v BiH med letoma 1992 in 1995.

Te zločine je storil v okviru sodelovanja v štirih skupnih zločinskih pobudah od oktobra 1991 do novembra 1995 - v katerih je med drugim sodeloval tudi haaški obtoženec in bivši vojaški poveljnik bosanskih Srbov Ratko Mladić. Te so vsebovale skupen načrt o stalni odstranitvi Bošnjakov in bosanskih Hrvatov z ozemlja, ki so ga bosanski Srbi imeli za svojega, z izvajanjem zločinov.

Kriv za genocid v Srebrenici

Sodišče ga je spoznalo za krivega za genocid nad Bošnjaki v Srebrenici julija 1995, ko so sile bosanskih Srbov po padcu te bošnjaške enklave v njihove roke ubile več kot 8000 Bošnjakov.

Po zavzetju Srebrenice 11. julija 1995, ki ga je ukazal Karadžić, so sile bosanskih Srbov prisilno pregnale okoli 30.000 bošnjaških žensk, otrok in starejših na območje pod nadzorom bošnjaških sil vojske BiH. Sodišče je ugotovilo, da je Karadžić nameraval za stalno in na silo odstraniti bošnjaško prebivalstvo iz Srebrenice, je povedal Kwon.

"Karadžić je vedel, se je strinjal in ni preprečil ubijanja Bošnjakov" v okviru načrta, katerega cilj je bilo njihovo uničenje, je dejal sodnik.

Po zavzetju so pridržali bošnjaške moške in fante, ki so jih nato od 13. julija 1995 v nekaj dneh več tisoč pobili.

"Kot predsednik Republike srbske in vrhovni poveljnik je bil edina oseba v Republiki srbski, ki je imel moč, da bi posredoval in preprečil poboj Bošnjakov," je dejal Kwon, a tega ni storil. Namesto tega je ukazal, da Bošnjake, ki so bili zaprti v Bratuncu, odpeljejo drugam, kjer so jih nato pobili.

Sodišče je zato presodilo, da je Karadžić z Mladićem in drugimi nameraval ubiti vsakega za vojaško službo zmožnega Bošnjaka v Srebrenici, kar pomeni namero o uničenju Bošnjakov v Srebrenici, je dodal.

Kriv obleganja Sarajeva

Sodišče je Karadžića spoznalo za krivega tudi za večletno obleganje Sarajeva, med katerim je bilo ubitih več kot 10.000 ljudi, med njimi 1500 otrok.

Karadžić je podpiral in odobril topniško obstreljevanje Sarajeva in ostrostrelske napade na civiliste s strani sil bosanskih Srbov od aprila 1992 do novembra 1995, katerih cilj je bilo sejati teror med civilnim prebivalstvom. Te ostrostrelske napade in teror pa je "koristil kot pritisk na bošnjaško vodstvo in mednarodno skupnost zaradi uresničevanja svojih političnih ciljev", je dodal Kwon.

Poudaril je, da je vojska Republike srbske v tem obdobju namerno obstreljevala in streljala na prebivalce Sarajeva skoraj vsakodnevno. Kot vrhovni poveljnik vojske je bil Karadžić neposredno vpleten s številnimi ukazi na strateški in operativni ravni.

Pri tem so sodniki med drugim zavrnili trditev Karadžića, da so sile BiH same streljale na prebivalce, da bi sprožile odziv mednarodne skupnosti. Kot je poudaril Kwon, dokazi obilno dokazujejo, da so sile bosanskih Srbov s topovi in ostrostrelci redno in nesorazmerno streljale na civilne cilje, kar je privedlo do več tisoč mrtvih in ranjenih.

V sedmih občinah ni kriv genocida, je pa kriv zločinov proti človeštvu

Krivega ga niso spoznali samo za genocid v sedmih občinah na zahodu BiH - Ključ, Sanski Most, Prijedor, Vlasenica, Foča, Zvornik in Bratunac. Glede te obtožbe je sicer sodišče prvič razsojalo.

Kot je dejal Kwon, "sodišče nima dokazov, da bi lahko onkraj razumnega dvoma presodilo, da je bil v teh občinah storjen genocid". Spoznalo pa ga je za krivega za pregon, iztrebljanje, deportacije in umore

Ugotovili so, da je bil Karadžić vodilna osebnost pri razvoju ideologije in politik, ki so vodile do oblikovanja večinoma etnično homogene države bosanskih Srbov preko zločinov.

Kriv zajetja talcev

Prvič je sodišče razsojalo tudi glede zajetja 377 modrih čelad, ki so jih sile bosanskih Srbov kot talce zadrževale od 26. maja do 19. junija 1995. Karadžića so spoznali za krivega, ker je spodbujal in odobraval njihovo ugrabitev, katere cilj je bilo preprečiti Natu izvajanje letalskih napadov na cilje bosanskih Srbov.

"Obtoženec nosi individualno poveljniško odgovornost za kaznivo dejanje zajetja talca kot kršitev zakona in pravil vojne," je dejal sodnik Kwon.

Pred sodiščem v Hagu nestrpno čakajo na sodbo Radovanu Karađiću. Kar bo manj kot dosmrtna ječa,bo sramota, pravijo. pic.twitter.com/z8ila3Vadb

— Jure Tepina (@juretepina) March 24, 2016

Zgodovinska sodba

Sojenje se je začelo 26. oktobra 2009 in je trajalo skupno 498 dni. Pričalo je skupno 586 prič, od tega 337 tožilstva

To je zgodovinska sodba, saj gre za najvišjega politika, ki mu je sodišče izreklo sodbo, potem ko je bivši srbski predsednik Slobodan Milošević umrl še pred koncem sojenja leta 2006.

Na haaškem sodišču zaradi genocida do zdaj v Srebrenici obsodili 15 oseb

Zaradi genocida in drugih vojnih zločinov v Srebrenici je bilo na haaškem Mednarodnem sodišču za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije obtoženih 20 ljudi. 15 so jih obsodili, vključno s Karadžićem. Enega so oprostili, eden pa je umrl še pred izrekom kazni. Trije postopki še potekajo.

Na sojenjih je pričalo več kot tisoč prič, med njimi tudi enajst moških, ki so preživeli genocid.

Zaradi genocida v Srebrenici so bili na najvišjo kazen, dosmrtni zapor, obsojeni trije bosanski Srbi, med njimi takratni general vojske Republike srbske Zdravko Tolimir, ki je februarja letos umrl v Haagu.

Na dosmrtni zapor so obsodili tudi načelnika za varnost zloglasnega Drinskega korpusa Vujadina Popovića in Ljubišo Bearo, načelnika za varnost v štabu vojske Republike srbske.

Enajst bivših visokih častnikov vojske bosanskih Srbov je bilo zaradi sodelovanja v genocidu obsojenih na zaporne kazni od pet do 35 let.

Še vedno pa poteka sojenje poleg Karadžića glavnemu odgovornemu za genocid v Srebrenici - Ratku Mladiću (72), ki je vodil napad na Srebrenico. Sodbo Mladiću je pričakovati leta 2017, zanj pa tožilstvo zahteva dosmrtni zapor.

Glavni haaški tožilec z obsodbo zadovoljen

"Zadovoljni smo, ker je sodni senat sprejel naše obsežne dokaze in nedvomno potrdil odgovornost Radovana Karadžića za zločine. Ti zločini so bili storjeni v številnih občinah v BiH in vključujejo obleganje Sarajeva in genocid v Srebrenici," so sporočili iz urada haaškega tožilca Serga
Brammertza.

"Leta 1993 je svet odločil, da si žrtve v bivši Jugoslaviji zaslužijo pravico. Te žrtve so nam izkazale zaupanje, da jo izpeljemo. Danes, s to sodbo, je to zaupanje izpolnjeno. Pravici je zadoščeno," je poudaril Brammertz.

Kot je dodal, bo resnica, zapisana s to sodbo, vedno stala nasproti številnim poskus zanikanja trpljenja tisočev žrtve v zločinih, storjenih v nekdanji Jugoslaviji.

'Sodba močen dokaz odločenosti mednarodne skupnosti, da morajo vojni zločinci odgovarjati za svoja dejanja'

Obsodbo Karadžića je pozdravil tudi visoki komisar ZN za človekove pravice Zeid al Husein. 21 let po vložitvi obtožnice proti Karadžiću je ta sodba močan dokaz, kako trdno je mednarodna skupnost odločena, da morajo vojni zločinci odgovarjati za svoja dejanja, je poudaril.

Kot je dodal, gre za simbolično izjemno močno sodbo, predvsem za žrtve zločinov med vojnami v BiH in drugod v bivši Jugoslaviji, pa tudi za žrtve po vsem svetu.

Inzko pozval k spravi

Visoki predstavnik mednarodne skupnosti v BiH Valentin Inzko je po obsodbi pozval k spravi v BiH. Po njegovih besedah si je treba prizadevati, da bodo po tej sodbi in v spomin na najtemnejše čase BiH prevladali resnica, svoboda in sprava.

Inzko je poudaril tudi individualno odgovornost za vojne zločine. Sodba Karadžiću naj bi po njegovih besedah pomagala iskati resnico in okrepiti kulturo spomina. Brez resnice in spomina namreč ne more biti trajne sprave.