V Grčiji že skoraj 32.000 beguncev in migrantov

Predsednik Evropskega sveta Donald Tusk je po pogovorih s turškim premierjem Ahmetom Davutoglujem v Ankari dejal, da je število beguncev, ki preko Egejskega morja pride v Evropsko unijo, še vedno daleč previsoko. "Strinjamo se, da begunski tok ostaja daleč prevelik in da so potrebni dodatni ukrepi," je dejal, a je obenem pohvalil Ankaro zaradi večjega sodelovanja, vključno z okrepitvijo patrulj obalne straže, policijskega nadzora v boju proti trgovini z ljudmi ter zaostritvijo vizumskega režima. Turčija je v minulih mesecih zaostrila vizumska pravila za Sirce, Iračane in druge, tako da težje potujejo v Turčijo preko tretjih držav.

Tusk je ocenil, da je na Turčiji, da se sama odloči, kako bo najbolje dosegla zmanjšanje tega toka. Zavzel pa se je za vzpostavitev "hitrega in obsežnega mehanizma za vrnitev nezakonitih migrantov, ki pridejo v Grčijo", s čemer bi razbili mreže tihotapcev z ljudmi. Turčija je sicer v sredo sporočila, da je dogovor o vračanju nezakonitih migrantov v Turčijo pripravljena podpisati s 14 članicami unije, medtem ko ji je Grčija že začela vračati prvih več sto migrantov.

Davutoglu pa je po pogovoru s Tuskom izpostavil, da niti Turčija niti Evropa nista odgovorni za sirsko krizo, da pa sedaj plačujeta zanjo. Potrdil je zavezanost Turčije skupnemu akcijskemu načrtu z EU za omejitev število migrantov, ki pridejo do članic unije.

Ekonomske migrante v Grčiji je pozval, naj ne prihajajo v Evropo

Tusk je v Ankaro prispel iz Grčije, kjer je ekonomske migrante pozval, naj ne tvegajo svojih življenj in naj ne prihajajo v Evropo. "Želim pozvati vse potencialne nezakonite ekonomske migrante, od koder že ste: Ne prihajajte v Evropo. Ne verjemite tihotapcem. Ne tvegajte svojih življenj in denarja. Vse je zaman," je dejal na novinarski konferenci z grškim premierjem Aleksisom Ciprasom v Atenah.

"Grčija ali katerakoli druga evropska država ne bo več tranzitna država. Schengenska pravila bodo znova začela veljati," je zatrdil Tusk. "Izključitev Grčije iz schengena ni ne cilj ne sredstvo v tej krizi. Grčija je del schengena, evroobmočja in Evropske unije, in to bo ostala," je bil odločen Poljak.

Opozoril je še, da so enostranski ukrepi držav članic EU za zajezitev migrantskega toka škodljivi za solidarnost povezave. "Enostranske odločitve brez prehodnega usklajevanja, ne glede na to, kako razumljive so v nacionalnem kontekstu, so dejansko škodljive za evropski duh solidarnosti," je dejal.

Cipras pa se je zavzel za sankcije proti državam EU, ki spodkopavajo skupne odločitve Unije. "Grčija bo zahtevala (...), da se uvede sankcije proti tistim, ki ne spoštujejo (dogovorov o evropski solidarnosti)," je dejal grški premier. "Kar je bilo dogovorjeno, je treba spoštovati," je dodal. 

Albanija previdna

V makedonskem kraju Tabanovce je medtem približno tisoč ljudi, večinoma beguncev iz Afganistana. V Preševu na vrnitev v Makedonijo od ponedeljka čaka približno 600 beguncev, ki jih je Hrvaška vrnila v Srbijo, v kratkem pa pričakujejo še 400 novih. Skupina beguncev je sicer danes zaradi protesta proti prepočasnemu vstopu v Makedonijo v bližini Idomenija blokirala mednarodno železniško progo. Ulegli so se na tire, zaradi česar so morali zaustaviti tovorni vlak, ki je bil na poti iz Makedonije v Grčijo.

Albanija se je odločila, da bo na pet prehodov na meji z Makedonijo napotila posebne policijske enote. Približno 450 specialcev naj bi pomagalo preprečevati nezakonite prestope meje beguncev. Po poročanju albanskega dnevnika Shekulli se je Tirana odločila za ta ukrep zaradi možnosti, da bi se begunci, potem ko so Grčija, Makedonija in Bolgarija zaprle svoje meje, usmerili proti Albaniji.

Nezadovoljstvo naših občin zaradi migrantov

Z vprašanjem, koliko prebežnikov sprejeti in kam jih namestiti, se ukvarjajo tudi v številnih slovenskih občinah. V Lenartu je tako danes potekal delovni sestanek občinskih svetnikov s predstavniki notranjega ministrstva in predsednikom DZ Milanom Brglezom glede nameščanja migrantov v nekdanjem hotelu Črni les. Kot je po sestanku povedal lenarški župan Janez Kramberger, so bili pogovori vsebinski, vendar občina še vedno nasprotuje nameščenju beguncev.

Predstavniki notranjega ministrstva so znova govorili o možnosti ureditve izpostave centra, kot je center za tujce v Postojni, torej o trajnejši obliki namestitve beguncev v objektu nekdanjega hotela, je dejal Kramberger. Poudaril je, da izrecno nasprotuje namestitvi beguncev v Črni les, saj objekt za trajnejšo obliko namestitve ni primeren, primerna ni niti lokacija objekta, kar se je že izkazalo ob prvem migracijskem valu.

Po njegovih besedah sprememba namembnosti območja, ki je prostorsko opredeljeno kot območje za šport in rekreacijo, in sprememba namembnosti objekta iz hotelirstva v center za tujce pa je že take vrste sprememba, za katero veljavni predpisi predpostavljajo tudi stališče lokalne skupnosti. Dodal je tudi, da so občinski svetniki na izredni februarski seji sprejeli sklep s katerim nasprotujejo nameri o ustanovitvi začasne izpostave centra za tujce v nekdanjem hotelu Črni les.

Predstavniki notranjega ministrstva pa so znova povedali, da bi bil Črni les zaprti tip objekta, kjer se osebe, nastanjene v objektu, ne bi prosto gibale izven območja centra, objekt pa bi bil primerno tehnično in fizično varovan. V tem objektu bi bili nameščeni tujci v postopku vračanja po določilih zakona o tujcih.

Pomisleki so tudi na Vrhniki, kjer je več kot 100 prebežnikov, ki jih Avstrija noče sprejeti, že nastanjenih. Prebivalci ves čas opozarjajo zlasti na neprimernost lokacije begunskega centra. Ta namreč leži v neposredni bližini vrtca in osnovne šole. Zato bodo vrhniški svetniki tudi formalno izglasovali sklep o neprimernosti lokacije, ne pa tudi takojšnjem zaprtju centra, kar zahteva del krajanov. Vrhniški župan Stojan Jaklin namreč pravi, da so begunci na Vrhniki dejstvo, na katerega se bo treba navaditi. Bodo pa od države zahtevali, da tu biva do največ 150 beguncev hkrati in ne 840, kot načrtuje vlada. Pa tudi to, da tja še naprej nameščajo izključno družine z otroki in da država z dodatnimi policijskimi patruljami, ki tam že krožijo, zagotovi varnost ljudi.