Tujina

FOTO: V begunskem centru na Lezbosu izbruhnil požar, iz centra pobegnilo več tisoč migrantov

Atene/Bruselj, 19. 09. 2016 16.12 |

PREDVIDEN ČAS BRANJA: 5 min

V begunskem centru na grškem otoku Lezbos je izbruhnil požar, zaradi česar je več tisoč migrantov pobegnilo iz centra. Požar naj bi zanetili begunci sami, ogenj pa se je zaradi močnega vetra hitro razširil.

Požar je izbruhnil v enem največjih begunskih centrov v Grčiji, po pojasnilih tamkajšnje policije pa naj bi ga verjetno zanetili migranti sami. Zaradi močnega vetra se je požar razširil, zato je iz centra pobegnilo med 3000 in 4000 migrantov.

Do napetosti v begunskem centru Moria je prišlo že čez dan, ko so se med migranti pojavile govorice, da naj bi jih deportirali v Turčijo. Zaradi prisotnosti policije so se strasti pomirile, potem pa sta v oljčnem nasadu v bližini centra izbruhnila dva manjša požara, pozneje pa še tretji v samem centru.

Za ogled potrebujemo tvojo privolitev za vstavljanje vsebin družbenih omrežij in tretjih ponudnikov.

V Grčiji je trenutno več kot 60.000 beguncev in migrantov, nevladne organizacije pa opozarjajo na nevzdržne razmere v tamkajšnjih begunskih taboriščih. Ta so prenaseljena in v njih vladajo slabe higienske razmere. Položaj je še posebej akuten na Lezbosu in drugih grških vzhodnoegejskih otokih. Po podatkih grške vlade je na petih otokih nameščenih 13.000 ljudi, medtem ko zmogljivosti zadoščajo za manj kot 8000 oseb.

V Grčiji velik porast prihodov migrantov, vse več pozivov, da se pomaga pomoči potrebnim

UNHCR je na letnem zasedanju Generalne skupščine ZN predal globalno peticijo WithRefugees, ki jo je podpisalo več kot milijon ljudi z vsega sveta. V njej so pozvali države članice ZN k zavezi, da bodo pomagale vsem tistim, ki bežijo pred konflikti in preganjanjem.

Število prihodov beguncev in migrantov v Grčiji se je močno povečalo, minuli konec tedna je samo prek Turčije prišlo 374 ljudi. Vzrok za porast prihoda ni znan, grški mediji pa poročajo, da so se tihotapci zaradi napovedanega slabega vremena odločili v Grčijo spraviti več ljudi.

Od aprila, ko sta Evropska unija in Turčija začeli uveljavljati dogovor o zajezitvi migrantskih tokov, se je prihod beguncev in migrantov precej zmanjšal, in sicer na približno 50 ljudi dnevno. Grška delovna skupina za begunsko krizo navkljub temu poroča o nenadnih skokih migrantskih številk.

Iz Grčije danes poročajo tudi o smrtni žrtev spora med migranti, ki je izbruhnil ponoči v enem od industrijskih objektov v pristaniškem mestu Patras, kjer bivajo migranti in begunci. V sporu je bil 33-letni Afganistanec zaboden z nožem, poroča lokalni spletni medij Patra News. Po napadu so ga odpeljali v bolnišnico, kjer je podlegel poškodbam.

Pri Evropski komisiji navedb o povečanju števila prihodov nezakonitih migrantov danes niso potrdili. Glede na podatke komisije število prihodov nezakonitih migrantov dnevno v povprečju ostaja pod sto, je povedala tiskovna predstavnica komisije Natasha Bertaud. To ne kaže na povečanje, nasprotno, številke ostajajo nizke v primerjavi z obdobjem pred sklenitvijo marčevskega dogovora med EU in Turčijo, je pojasnila.

Ljudje, ki se v Grčiji izkrcajo na otokih v Egejskem morju, ne smejo na kopno. Več mesecev morajo čakati na odobren azil, v nasprotnem primeru jih vrnejo v Turčijo. Tako imenovane žariščne točke, ki so jih na grških otokih vzpostavili za begunce in migrante, so prepolne, v centrih je skupaj 12.200 ljudi, čeprav naj bi jih sprejeli največ 7450.

Peticijo podpisalo več kot milijon ljudi z vsega sveta

Zbiranje podpisov se je začelo pred svetovnim dnevom beguncev 20. junija in se bodo zbirali, dokler ne bo dosežen globalen dogovor. Kampanjo je podprlo več kot 50 organizacij, med njimi nevladne organizacije, organizacije civilne družbe, fundacije, verske skupine in skupine umetnikov in igralcev.

Visoki komisariat ZN za begunce (UNHCR) je danes na letnem zasedanju Generalne skupščine ZN predal globalno peticijo #WithRefugees, ki jo je podpisalo več kot milijon ljudi z vsega sveta. V njej so pozvali države članice ZN k zavezi, da bodo pomagale vsem tistim, ki bežijo pred konflikti in preganjanjem, so sporočili iz UNHCR.

V New Yorku poteka prvi vrh svetovnih voditeljev, posvečen beguncem in migrantom pred zasedanjem Generalne skupščine ZN. Pred vrhom je visoki komisar ZN za begunce Filippo Grandi predal podpise generalnemu sekretarju ZN Ban Ki Munu, predsedujočemu 71. Generalni skupščini Petru Thomsonu in predsedujočemu 70. Generalni skupščini Mogensu Lykketoftu, ob predaji pa so bili navzoči tudi begunci.

Podpora beguncem v New Yorku
Podpora beguncem v New Yorku FOTO: AP
S tem dejanjem želijo ljudje in humanitarne organizacije opozoriti na smrti ljudi, ki so umrli med poskusom prečkanja morja od Turčije do Grčije.
S tem dejanjem želijo ljudje in humanitarne organizacije opozoriti na smrti ljudi, ki so umrli med poskusom prečkanja morja od Turčije do Grčije. FOTO: AP
To je prvi vrh svetovnih voditeljev, posvečen beguncem in migrantom, po katerem je predviden sprejem politične deklaracije, ki naj bi prinesla bolj usklajen in boljši pristop k reševanju begunske krize. Na svetu je trenutno 65 milijonov beguncev ali notranje razseljenih oseb.

"Potrebno je, da tudi vlade podprejo begunce, se zavežejo, da bodo sodelovale, da bi lahko vsem beguncem zagotovili varnost, ter da jim zagotovimo izobrazbo, delo in razvoj, s čimer bodo lahko našli rešitve, kako zagotoviti varno prihodnost," je povedal Grandi pred začetkom vrha.

Ban Ki Mun je dodal, da je globalna solidarnost do beguncev mobilizirala tisoče prostovoljcev, ki so priskočili na pomoč tistim, ki bežijo pred vojno in pregonom, in tako z dejanji preglasili sporočila nestrpnosti in sovraštva.

Peticija je poziv državam članicam, naj zagotovijo, da se lahko begunski otroci izobražujejo, da imajo begunci varno zatočišče ter lahko delajo in so del ter hkrati doprinos svojim lokalnim skupnostim, ki so jim ponudile zavetje. 

Tako pa so v Londonu opozorili na vse nepotrebne smrti ljudi, ki so skušali doseči obalo Grčije:

Kaj so povedali voditelji?

Ob otvoritvi vrha so voditelji sprejeli politično deklaracijo, ki ima namen doseči bolj usklajen in boljši pristop k reševanju begunske krize s ciljem sprejeti mednarodno pogodbo o beguncih in migracijah do leta 2018.

Predsednik Borut Pahor je v svojem govoru na vrhu ZN o beguncih in migracijah poudaril, da je za soočanje s krizo, kot je še ni bilo vse od druge svetovne vojne, naprej potrebno boljše sodelovanje pri vseh njenih vidikih, tudi pri vračanju migrantov in beguncev nazaj domov. Pahor je na vrhu vodil tudi delovno skupino o vzrokih migracij. Na plenarnem zasedanju je poudaril, da so bile migracije vedno del človeške zgodovine, vendar pa sedanje število beguncev in notranje razseljenih oseb predstavlja človeško tragedijo, kot je ni bilo vse od konca druge svetovne vojne.

Cilj mednarodne skupnosti mora biti tudi preprečevanje neregularnih migracij in boj proti kriminalnim mrežam, ki jih izkoriščajo. Prav tako je potrebno utrditi prizadevanja proti lažnim pričakovanjem, dezinformacijam in izkrivljenim podobam življenja, ki čaka migrante in begunce zunaj domovine. Pri vsem tem mora prevladati politika miru, dialoga in sodelovanja na podlagi načel mednarodnega prava in ZN morajo igrati večjo vlogo.

Pahor si želi boljšega sodelovanja tudi pri vračanju in reintegraciji neregularnih migrantov v njihove domovine. Najučinkovitejša pot za rešitev krize je poiskati in odpraviti korenine vzrokov za migracije, kar so po Pahorjevih besedah med drugim spopadi, preganjanja, kršitve človekovih pravic, terorizem in revščina. To je mogoče storiti le v duhu delitve odgovornosti, solidarnosti in odprtega dialoga.

Omenil je, da se EU sooča z velikimi imigracijskimi pritiski tako na morjih kot na kopnem in v Slovenijo je, kot tranzitno državo od oktobra lani do marca letos vstopilo več kot 477.000 ljudi. To je četrtina prebivalstva Slovenije, ki aktivno sodeluje v evropski shemi preseljevanja in je v zadnjih dveh letih bistveno povečala humanitarno pomoč notranje razseljenim osebam in beguncem.

 

  • image 4
  • image 5
  • image 6
  • image 1
  • image 2
  • image 3