Grčija je v letu 2009 zabeležila 12,7-odstotni javnofinančni primanjkljaj. (Foto: Reuters)

Posebna komisija strokovnjakov, ki je pregledala finančno stanje v Grčiji, je odkrila, da ima Grčija poleg že znanega dolga še za okoli 40 milijard evrov skritih dolgov, poroča današnji Telegraph. Komisija je poročilo o tem predstavila grškemu parlamentu.

Evropska komisija je sicer danes podprla grški program stabilnosti in predlagala strog nadzor njegovega izvajanja. Sprejela je tudi niz priporočil Grčiji za zmanjšanje presežnega javnofinančnega primanjkljaja do konca leta 2012, izboljšanje konkurenčnosti s strukturnimi reformami in zagotavljanje zanesljivih statističnih podatkov.

Kot je znano, podatki o primanjkljaju in dolgu, ki jih je Grčija oktobra lani – pa tudi že večkrat prej – posredovala Eurostatu, niso bili ustrezni. Zato so finančni ministri EU Grčijo pozvali, naj do februarja pripravi načrt za izboljšanje delovanja svojega statističnega urada in drugih pristojnih služb, poleg tega pa tudi ukrepe za konsolidacijo javnih financ.

Grški premier George Papandreu je dejal, da je napad na grško zadolževanje "popolnoma neupravičen" in da je Grčija "center špekulativnega napada brez primere". Kljub napakam, ki so jih storili v preteklosti, pa sedaj ne morejo biti prepuščeni ocenam bonitentih agencij, ki so same v veliki meri odgovorne za nastalo finančno in gospodarsko krizo, je še dejal grški premier.

Zadnji podatki o javnem dolgu, ki jih ima Evropska komsija, so iz leta 2008 in kažejo 237 milijard evrov ali 99,2 odstotka državnega bruto domačega proizvoda (BDP). Glede na to, da je Grčija v lanskem letu zabeležila 12,7-odstotni javnofinančni primanjkljaj, pa naj bi ta dolg znašal precej več, pišejo v Telegraphu. Če trošenja ne bodo zaustavili, Evropska komisija pričakuje, da se bo ta dolg v letošnjem letu povečal na 125 odstotkov BDP in na 135 odstotkov BDP v letu 2011.

Pakt o stabilnosti in rasti dopušča primanjkljaj v višini največ treh odstotkov BDP in javni dolg v višini največ 60 odstotkov BDP.

Sicer pa Grčija s prikrivanjem javnega dolga s pomočjo kreativnega računovodstva ni nobena izjema, pišejo Finance. Tudi Slovenija na primer v javnem dolgu ne upošteva dolga Darsa.