V prvem četrtletju tega leta je bilo v EU vloženih 287.100 prvih prošenj za azil. V Sloveniji jih je bilo 485, kar pomeni, da se je število prošenj v drugem četrtletju glede na prvo zmanjšalo za 77 odstotkov.
Po podatkih Eurostata je med aprilom in junijem prošnjo za azil v EU vložilo 90.500 državljanov Sirije. Sledijo jim Afganistanci (50.300 oseb) in Iračani (34.300 oseb).
Sicer pa so v drugem četrtletju največ prošenj zabeležili v Nemčiji, skoraj 187.000 oziroma 61 odstotkov vseh. Sledijo Italija s 27.000 prošnjami, Francija s 17.800, Madžarska, kjer so dobili 14.900 prošenj, in Grčija z 12.000.
Glede na prvo četrtletje se je število prošenj najbolj povečalo v Grčiji (za 132 odstotkov) ter na Madžarskem (za 118 odstotkov), precej pa je poraslo tudi na Poljskem in v Španiji.
Po drugi strani so v nordijskih državah, na Nizozemskem, v Belgiji in Avstriji zabeležili manj prvih prošenj za azil.
Glede na število prebivalcev so v drugem četrtletju največ prošenj dobili v Nemčiji, in sicer 2273 prošenj na milijon prebivalcev, sledijo Madžarska (1517 prošenj na milijon prebivalcev), Avstrija (1241 prošenj na milijon prebivalcev) in Grčija (1113 prošenj na milijon prebivalcev).
Po drugi strani najmanj prošenj beležijo na Slovaškem, le dve na milijon prebivalcev, sledita Romunija (11 prošenj na milijon prebivalcev) in Portugalska (15 na milijon prebivalcev).
V celotni EU je bilo vloženih 599 prvih prošenj na milijon prebivalcev, v Sloveniji pa jih je bilo po podatkih Eurostata na milijon prebivalcev vloženih 55.
Konec junija letos je bilo v EU v postopku obravnave sicer 1,1 milijona prošenj za azil, medtem ko jih je bilo leto prej 633.000.
