O predlogu za premestitev 120.000 beguncev nimamo dogovora, ki smo ga želeli, je dejal evropski komisar za migracije Dimitris Avramopulos. "Svet nas opazuje. Čas je, da vsakdo prevzame svojo odgovornost," je pozval.
Če je majhen Luksemburg sposoben sprejeti nekaj sto ljudi drugačne veroizpovedi in barve kože, so tudi večje države, kot so Poljska, Češka in Slovaška, je luksemburški minister za zunanje zadeve in migracije Jean Asselborn ponazoril problem. "Ta strah je treba premagati," je poudaril. Ob tem je opozoril, da je mogoče odločitev o premestitvi 120.000 beguncev iz Italije, Grčije in Madžarske sprejeti tudi s kvalificirano večino in da soglasje ni nujno.
Na pomanjkanje časa je opozoril prvi podpredsednik komisije Frans Timmermans, ki je poudaril pomen pravega ravnovesja med solidarnostjo in odgovornostjo. Zapreti vse meje je populistično in nemogoče, enako nemogoče je odpreti vse meje, saj bi to ogrozilo evropski socialni model, tako da je treba najti uravnoteženo rešitev, je sklenil.
Slovaški notranji minister Robert Kalinak je dejal, da dogovora niso želele podpreti Slovaška, Češka in nekatere druge države, ter pozval k izrednemu vrhu EU. Omenja se tudi Romunija.
S čim so se sploh strinjali?
O nekaterih točkah sklepov so se sicer strinjale vse članice, na primer o pomoči Grčiji, o seznamu varnih držav izvora, o pomenu ustreznega delovanja središč za obravnavo beguncev, imenovanih "hot spots".
Nemški notranji minister predlaga sankcije za nesolidarne članice EU
Slovaški premier Fico pa je dejal, da na kvote ne pristanejo, pa četudi bodo edina država v EU, ki bo tako ravnala. Vse, ki bodo v njihovo državo vstopali nezakonito, pa bodo aretirali, je opozoril.
Nemški notranji minister Thomas de Maiziere je danes terjal finančne sankcije za tiste države članice EU, ki zavračajo sprejem beguncev in dogovor o kvotah za njihovo premestitev po Uniji. "Državam, ki jih odklanjajo, se ne zgodi nič. Begunci gredo gladko mimo njih. Zato moramo po mojem spregovoriti o sredstvih pritiska," je ocenil de Maiziere.
Kot je še nadaljeval, so nesolidarne pogosto tiste države, ki iz proračuna EU prejemajo veliko strukturnih sredstev. Minister podpira predlog predsednika Evropske komisije Jean-Clauda Junckerja, da bi tem državam "priprli pipico" oziroma jim oklestili izplačila.
Če članica iz objektivnih razlogov začasno ne bi mogla sodelovati pri premestitvi, bi morala v proračun EU prispevati 0,002 odstotka svojega BDP, je predlagal Bruselj.
De Maiziere je sicer v današnjem pogovoru tudi pozval Grčijo, naj preneha z dosedanjo prakso, ko na deset tisoče beguncev preprosto spušča naprej proti zahodu. Je pa pohvalil dejstvo, da je sedanja prehodna vlada v Atenah končno začela govoriti o vzpostavitvi posebnih območij za begunce in je pripravljena na sodelovanje z agencijo ZN za begunce (UNHCR). "To je odločilna točka, ki bo kar najhitreje vodila v razbremenitev," je izpostavil.
Glede ocen o tem, koliko beguncev bi lahko letos prišlo v Nemčijo, de Maiziere ni želel spreminjati že izrečenih napovedi. Nemški podkancler Sigmar Gabriel je v ponedeljek ugibal o kar milijonu ljudi, medtem ko vlada zaenkrat uradno govori o 800.000. "Ne bi želel zdaj spreminjati teh številk. Ko sem rekel 800.000, je to v Afganistanu pomenilo: aha, Nemčija uvaja kvoto in ta je 800.000 (...) Vse, kar človek izjavi, ima res nenavaden psihološki učinek," je pojasnil svojo nezgovornost.
Amnesty International in ZN razočarani nad neuspehom notranjih ministrov EU
Pri mednarodni organizaciji za človekove pravice Amnesty International (AI) in Visokem komisariatu ZN za begunce (UNHCR) so razočarani nad neuspehom ponedeljkovega izrednega sestanka notranjih ministrov EU, ki niso uspeli doseči soglasja o premestitvi 120.000 beguncev iz Italije, Grčije in Madžarske.
Po mnenju AI so predstavniki EU še enkrat žalostno zatajili pri tem, da bi pokazali skupno vodstvo in se odzvali na globalno begunsko krizo. "Predlogi, o katerih so razpravljali, so bili skromni in daleč od celovitega odziva EU na globalno begunsko krizo, pa se ministri niso mogli dogovoriti niti glede tega," je dejala Iverna McGowan, vršilka dolžnosti direktorice pisarne za evropske institucije pri Amnesty International. "Medtem ko se begunska kriza vsak dan stopnjuje, je odziv EU paraliziranost, ne odločnost," je dodala.
McGowanova je sicer tudi menila, da preselitev ni trajnostna rešitev, ki bi pomagala iskalcem azila in beguncem. "Resnost razmer v državah prvega prihoda bi lahko najbolje preprečili z dostopom do širše EU, skozi varne in zakonite poti ter z medsebojnim priznavanjem begunskih statusov. Rabimo temeljit premislek pristopa EU do azila, ne novih ovir in še več pregovarjanja glede kvot," je še dodala, kot so sporočili iz AI.
Nad dosežki srečanja so razočarani tudi v Združenih narodih. "Brez nadaljnjega odlašanja je treba doseči odločen sporazum, kako bi ponudili odgovor, kot je osnovanje pogumnega ukrepanja na podlagi solidarnosti vseh držav," je sporočil UNHCR.
