(Foto: Reuters)

Letošnji Svetovni gospodarski forum v švicarskem mondenem središču Davos je minil v znamenju težav, v katerih se je znašlo evrsko območje. Nekateri udeleženci, med njimi predsednik Evropske centralne banke Mario Draghi, so menili, da je območje z evrom pri reševanju dolžniške krize doseglo izrazit napredek. "Če primerjate situacijo danes s tisto pred petimi meseci, je območje z evrom povsem drug svet," je v Davosu dejal prvi mož osrednje finančne ustanove v evropski monetarni uniji.

Mario Draghi meni, da je območje z evrom pri reševanju dolžniške krize doseglo izrazit napredek. (Foto: Reuters)

Spet drugi pa niso bili tako optimistično razpoloženi. Profesor ekonomije na newyorški univerzi Nouriel Roubini je poudaril, da bo svet lahko letošnje leto še nekako prebrodil, da pa ga nato čakajo še bolj turbulentni časi. Leta 2013 bi lahko prišlo do popolne nevihte – vrhunca krize evroobmočja, zaostritve finančnih težav ZDA, padca investicij in nato krize na Kitajskem, je napovedal. Po njegovem mnenju je samo še vprašanje časa, kdaj bo začelo evrsko območje razpadati. Grčija bo po njegovi oceni izstopila v naslednjih 12 mesecih, Portugalska pa morda nekoliko pozneje.

Podobno pesimističen je bil tudi kolumnist ameriškega časnika New York Times Thomas Friedman. "Čutim, da bomo naslednje leto znova v hudih težavah, da bo luknja še globlja," je dejal. Friedman je opozoril na negativne posledice globalizacije. Kot je dejal, težave na enem delu sveta negativno vplivajo tudi na druge dele. Prvi mož internetnega velikana Google Eric Schmidt se s tem ni strinjal in je trdil, da je globalizacija prinesla veliko dobrega, saj je iz revščine potegnila dve milijardi ljudi. Za nadaljnjo integracijo so se zavzeli tudi mnogi politični voditelji. Nemška kanclerka Angela Merkel in danska premierka Helle Thorning-Schmidt tako verjameta, da kriza držav z evrom kaže, da je treba integracijo na stari celini še okrepiti.

(Foto: Reuters)

Posledice konflikta z Iranom

Ekonomisti so opozorili tudi na posledice konflikta z Iranom glede njegovega jedrskega programa. Friedman je ob tem izpostavil, da je najgloblji strah Američanov povezan z možnostjo, da bi Izrael začel vojno z Iranom, ki bi jo bile ZDA prisiljene končati. Roubini je dodal, da bi imela ta vojna uničujoče posledice za svetovno gospodarstvo. "Cene nafte bi se lahko zvišale za 50 odstotkov in prišlo bi do svetovne recesije," je sklenil.

Udeležba na letošnjem Davosu naj bi bila najmočnejša doslej; po napovedih organizatorjev naj bi se ga udeležilo 2600 udeležencev, med njimi voditelji 40 držav. Ob takšni koncentraciji vplivnih na enem mestu se okoli srečanja v Davosu že ves čas pletejo zgodbe o tem, da gre za shod od ljudi odmaknjene elite, ki predstavlja neke vrste svetovno vlado, ločeno od demokratično izvoljenih ustanov.