V Černobilu začeli premikati veliki sarkofag nad ruševine elektrarne

V Černobilu v Ukrajini se je danes začelo premikanje velikega sarkofaga nad ruševine leta 1986 v jedrski eksploziji uničene nuklearke. Več kot 36.000 ton težko konstrukcijo, ki naj bi dokončno zaprla vsakršno uhajanje sevanja iz elektrarne za nadaljnjih sto let, bodo na posebnih tračnicah premaknili za okoli 330 metrov stran nad uničeni reaktor.

Gre za premik največje konstrukcije, ki jo je kdaj zgradil človek. Jeklena konstrukcija je visoka 110 metrov, dolga 165 metrov in široka 257 metrov, gradili pa so jo od leta 2012. Proti cilju se premika s hitrostjo okoli deset metrov na uro, poroča nemška tiskovna agencija dpa.

Novi jekleni sarkofag bo nadomestil betonskega, ki so ga nad ostanki uničenega reaktorja na hitro zalili kmalu po katastrofalni stalitvi jedrske sredice 26. aprila 1986. A ta sarkofag je že začel puščati na mnogo mestih, zato so se mednarodni inženirji odločili za izgradnjo novega, jeklenega, ki naj bi zaprl sevanje iz elektrarne za nadaljnjih 100 let, hkrati pa tudi vdor vode v območje in s tem izpiranje radioaktivnih snovi.

Po besedah ukrajinskega ministra za okolje Ostapa Semeraka je današnji začetek nameščanja novega sarkofaga zgodovinski dogodek. "To je začetek konca 30-letnega boja proti posledicam katastrofe v Černobilu," je dejal. Projekt naj bi se zaključil 29. novembra, dan pred 30. obletnico postavitve prvotnega betonskega sarkofaga.

Denar darovalo 40 držav

Pri projektu, ki je stal okoli dve milijardi evrov, je sodelovalo 40 držav donatork, saj bi bil to za Ukrajino samo prevelik zalogaj, še navaja dpa.

Katastrofa v Černobilu je bila najhujša jedrska nesreča v zgodovini človeštva. 26. aprila 1986 ob 1.23 zjutraj sta v Černobilu med varnostnim preizkusom odjeknili dve eksploziji in razdejali četrti reaktor elektrarne. Pri tem je v zraku nastal smrtonosen radioaktivni oblak, ki se je razširil nad vso Evropo.

Sovjetske oblasti so mednarodni javnosti nesrečo več dni prikrivale in ta je zanjo izvedela šele, ko so na Švedskem zaznali povečano radioaktivno sevanje.

Še vedno ni povsem jasno, koliko žrtev je terjala ta nesreča. Ob sami eksploziji je umrlo 30 ljudi, tisoči pa nato zaradi posledic sevanja.

Posledice nesreče sicer še danes ogrožajo zdravje lokalnih prebivalcev. Na onesnaženih območjih živi več kot pet milijonov ljudi - 2,3 milijona Ukrajincev, 1,1 milijona Belorusov in 1,6 milijona Rusov. 10.000 kvadratnih kilometrov zemlje je še vedno neprimerne za gospodarske dejavnosti. Na območju deset kilometrov od černobilske elektrarne zaradi visoke stopnje onesnaženosti s plutonijem življenje ne bo mogoče še več deset tisoč let.