Migrantski delavci iz Bosne in Hercegovine, ki delajo v Sloveniji, so se zbrali pred slovensko ambasado, ker so želeli opozoriti na še vedno neurejen položaj tujih delavcev v Sloveniji in EU. Na pogovore jih je sprejel slovenski konzul v BiH, kjer so mu predstavili svoje predloge za izboljšanje položaja.
Delavci so dali svoje predloge za ureditev razmer že septembra leta 2010. Tuji delavci želijo, da država uvede osebno delovno dovoljenje za tuje delavce, da bodo ti lahko prosto izbirali delodajalce, in da delovno dovoljenje ne bi bilo vezano na pogodbo o delovnem razmerju.
Poleg tega želijo, da država odpravi prehodno obdobje, po katerem imajo tuji delavci pravico do socialne države. V Sloveniji je to obdobje trenutno pet let. Poleg tega naj bi država ustanovila poseben sklad za vse delavce, ki jim podjetja ne morejo izplačati plačo. Plače, ki zamujajo, bi država tako izplačala iz tega sklada, potem pa bi delodajalce sama terjala za te plače. Poleg tega pa želijo delavci iz BiH še, da se v okviru pomoči BiH financira tudi neko organizacijo, ki bi ščitila pravice migrantskih delavcev.
Shod so organizirali v združenju Nevidnih delavcev sveta v sodelovanju z organizacijama Unsa Geto in Oštra Nula.
Kot so sporočili iz gibanja Nevidnih delavcev sveta, naj bi se zbralo okoli 100 delavcev iz Banjaluke, Cazina, Sarajeva in Ljubljane.
Delavci so se ob 12. uri zbrali pred trdnjavo Kastel, potem pa so krenili proti Bulevaru Cara Dušana, od tam pa proti slovenski ambasadi. Tam jih je na pogovore sprejel slovenski konzul, ki so mu predstavili svoje zahteve.
Tuji delavci so sicer protestirali tudi v Sloveniji. Takrat so zahtevali, da bi lahko kljub prenehanju zaposlitve brezplačno bivali v delavskih domovih, da se jim ob izgubi zaposlitve ne bi razveljavilo delovno dovoljenje ali dovoljenje za bivanje in da jih ne bi izganjali iz države, ko jim preneha dovoljenje za bivanje.
Poleg tega delavci želijo tudi, da bi dobili izplačilo nadomestila za čas brezposelnosti, ne glede na to, ali imajo dovoljenje za stalno ali začasno bivanje v Sloveniji, saj so vsi plačevali zavarovanje za primer brezposelnosti. Delavci so v Sloveniji zahtevali tudi izplačilo vseh neizplačanih plač, regresa in drugih pravic iz dela ter socialnih prispevkov za nazaj.
KOMENTARJI (17)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.