Čehi želeli pod zemljo do našega morja

Oblasti nekdanje Čehoslovaške so načrtovale gradnjo podzemnega predora, ki bi njihovim državljanom omogočil hiter dostop do Jadranske obale. 410-kilometrski predor bi potekal pod Avstrijo, poročajo spletna stran BBC in češki mediji.

Takšni so bili načrti leta 1975, toda do njihove realizacije nikoli ni prišlo. Predlagal jih je profesor Karel Žlabek, čigar ideja je bila, da bi predor povezoval Češke Budejovice in Koper.

Turisti bi se prevažali s posebnimi hitrimi vlaki, tako bi se izognili gnečam na cestah in mejnih prehodih. Iz Češke do Kopra pa bi prišli v pičlih dveh urah. Predor bi uporabljali tudi za transport blaga in tovornjakov, ki bi hitreje prišli do želenega cilja. Strokovnjaki in študenti češke tehnične fakultete so navdušeni, saj bi na ta način rešili tudi vprašanje onesnaževanja okolja.

"Oseba, ki je zrisala načrte predora, je razmišljala zelo realno. Ideja je bila, da se del transporta preseli pod zemljo. V tistih časih je Švica razvijala zamisel podzemnih predorov, ki naj bi bili dolgi približno 50 kilometrov. Uporabljali naj bi jih za prevoz težkih vozil, pri tem pa bi uporabljali železniške vagone,“ je povedal vodja oddelka za gradnjo pod zemljo v češkem podjetju Pragoprojekt Jiří Svoboda. Je tudi strokovnjak za gradnjo predorov.

350 kilometrov predora bi potekalo pod zemljo, ostalih 60 kilometrov pa na površju. Tako bi se zadnjih 12 kilometrov pred Koprom prevoz odvijal na površju, poroča spletna stran Radio Praha.

Gradnjo ovirala politična vprašanja

Predora nikoli niso začeli graditi. Dopisnik BBC-ja je opozoril, da ideja ni bila popolnoma nerealna. Strokovnjaki so zatrdili, da bi z gradnjo lahko začeli že jutri, saj gre za dober načrt. Toda zagovorniki gradnje so se soočili z ovirami. Stroški gradnje bi bili zelo visoki, piše spletna stran BBC in dodaja, da so glavna ovira najverjetneje bili Avstrijci. "Ali bi Avstrijci dopustili komunistični državi, da pod njihovimi nogami koplje rove? Najverjetneje ne,“ je poročal češki dopisnik BBC-ja. Dodal pa je, da so državljani Čehoslovaške zelo radi počitnikovali na Jadranski obali. "Desetletja so vsako poletje potovali na Jadransko obalo, kjer so uživali v soncu, morju in plažah," je zaključil.

Ustvariti otok, ki bi bil v lasti Čehoslovaške

Z nasipavanjem materiala, ki bi ostal od gradnje predora, pa so Čehi želeli ustvariti otok v Jadranskem morju. Pristanišče bi se imenovalo Adriaport, kje točno bi se otok nahajal, pa ni znano. V projektu je zapisano, da bi s socialistično Jugoslavijo podpisali poseben dogovor o gradnji češkega otoka v Jadranskem morju. V dokumentih pa se nikjer ne omenja Avstrija, pod katero bi prav tako potekal predor.

Načrt, nad katerim se navdušujejo številni strokovnjaki, se še vedno nahaja v arhivih. V projektu je zapisano, da bi gradnja potekala kar 30 let. Svoboda je povedal, da se je zamisel porodila že takoj po drugi svetovni vojni. "Dva čehoslovaška inženirja sta že pred komunističnim prevzemom oblasti leta 1948 načrtovala gradnjo predora, ki bi narodu omogočil dostop do odprtega morja,“ so zapisali novinarji češkega časopisa Lidové noviny. "V sedemdesetih letih je realizacija projekta zamujala za 25 oziroma 30 let. Zamisel je bila utopična v smislu političnih razmer, v smislu izvedljivosti pa ne. Le poglejte današnje razmere v Švici,“ je povedal Svoboda.