Za zaščito Slovencev bi lahko dežela Furlanija - Julijska krajina storila več in bi lahko imela aktivnejšo vlogo, če že trdi, da njena posebna avtonomija izhaja iz navzočnosti slovenske narodne skupnosti, so poudarili na prvi deželni konferenci o zaščiti slovenske jezikovne manjšine, ki je bila danes v Gorici.
Predstavniki Slovenskega raziskovalnega inštituta so na konferenci orisali raven izvajanja zaščite tako na osnovi državnega zaščitnega zakona kot deželnega zakona, iz njihovih poročil pa je izhajalo, da se oba zakona izvajata le delno.
Senatorka Tamara Blažina, deželna svetnika Igor Kocijančič in Igor Gabrovec ter predsednika krovnih organizacij SKGZ in SSO Rudi Pavšič in Drago Štoka pa so v nastopih opozorili tudi na vprašanje nezadostnih sredstev v deželnem skladu za slovensko manjšino, na nerešeno vprašanje novih moči v deželnem tiskovnem uradu, ukinjanje oziroma združevanje ustanov, krajevnih uprav in šol.
Konference se je poleg številnih deželnih svetnikov in parlamentarcev udeležil tudi slovenski generalni konzul v Trstu Dimitrij Rupel.
Udeležence prve deželne konference o zaščiti slovenske manjšine, ki jo je priredila deželna uprava FJK, pa je pričakalo večje število uslužbencev slovenskih ustanov v Italiji, ki so s protestno manifestacijo opozorili na nevzdržno stanje ustanov, ki niso v stanju izplačati uslužbencem mesečnih prejemkov oziroma so prisiljene v druge boleče finančne ukrepe.
KOMENTARJI (2)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.