Urugvajski kmečki predsednik

Jose "Pepe" Mujica je predsednik, ki mu ni para. Je nekdanji gverilski borec, nikoli ne nosi kravate, na svoji kmetiji živi s pohabljenim psom, njegov dosežek pa je bila legalizacija kanabisa.

Kadar se mora udeležiti kakšnega uradnega dogodka, si vedno zelo nezadovoljen obleče obleko. A ljudje so ga bolj pogosto vajeni z baretko na glavi, zmečkani obleki in espadrilah. Kot, da bi ravnokar zapustil svoj traktor. Človek tudi zelo malo spi, dela veliko in govori povsod in kadarkoli lahko, kar največ težav predstavlja novinarjem, ki pokrivajo njegove aktivnosti.

Vsakdanjik 78-letnika zgleda tako, da na svoji kmetiji sprejeme kakšnega novinarja, mu razkrije svoj recept za paradižnikovo omako, nato se napoti na uraden dogodek, temu pa sledi kosilo s šoferjem v središču mesta. Za tem se morda sreča z ministri, ali pa na ulici deli letake, ki jih je spisal sam.

Zelo verjetno se bo nenadoma ustavil pred novinarji in z njimi delil svoje misli o inflaciji in diplomatskih odnosih. Včasih pa jim samo pove, kaj bo svoji trinožni psički ponudil za večerjo. Njegov pasji prijatelj je namreč izgubil eno nogo, ko se je Mujica s traktorjem prevrnil prek njega. Od takrat ga Manuela spremlja na vsakem koraku in videti sta povsem predana drug drugemu.

Urugvaj je s 3,3 milijona prebivalcev precej majhna država, ki po navadi pritegne le malo mednarodne pozornosti. Pri tem pa je Mujica velika izjema. Njegova ikonoklastna osebnost in njegove izjave polne zanosa, so pogosto predmet na drugem delu sveta. Pred kratkim je dejal, da je Urugvaj pripravljen sprejeti zapornike iz Guantanama. Hkrati je potrdil neprecedenčni zakon, s katerim je bila legalizirana marihuana. Zakon urugvajskim državljanom omogoča, da lahko legalno vsak teden kupijo do deset gramov marihuane.

Ko je v marcu 2010 prevzel položaj predsednika, je bil predstavljen kot zanimiv kandidat. Bil je namreč eden izmed voditeljev skrajnega levičarskega gibanja Tupamaros in je bil v letih od 1973 in 1985 pod vladavino vojaške hunte zaprt. Številni so menili, da svojemu predhodniku Tabareju Vazquezu, ki je leta 2005 postal prvi levičarski predsednik v državi in je bil ob koncu mandata še vedno zelo priljubljen, ne bo segel do kolen. In za razliko od Vazqueza, ki je po izobrazbi onkolog, Mujica ni nikoli študiral na univerzi.

Mujica ni prvi nekdanji gverilec, ki se je v Latinski Ameriki povzpel na oblast. Junija 2012 je prvič pritegnil pozornost svetovne javnosti, ko je nastopil na okoljevarstvenem vrhu Rio+20, kjer je močno izstopal s svojimi zanimivi vprašanji za razvojni model potrošništva, ki je znan za bogate bogatih države. Njegov govor je objavljen tudi na spletu, ogledalo pa si ga je več kot milijon spletnih uporabnikov. Takrat sta njegova osebnost in njegov življenjski slog pritegnila pozornost ljudi na drugih celinah.

"Jaz nisem reven predsednik," je Mujica dejal v intervjuju za agencijo AFP septembra 2012 in s tem negiral poročanja mednarodnih medijev. "Revni so tisti, ki želijo veliko. Jaz ne živim v revščini, živim v zmernosti in nesebično. Za življenje potrebujem zelo malo stvari," je še povedal.

Mujica se je predstavil zelo pazljivo, namerno je izbiral prav vsako besedo, novinarja pa je gledal naravnost v oči. Ko najde nekaj zanimivega, se zdi, da je povsem neutrudljiv, ko pa ga nekaj razžali, pa je povsem tiho. Pogosto novinarju odgovori s frazo "no sea nabo" (slov. "ne bodite neumni"). Po štirih letih na oblasti in več kot desetletnem stažu na položaju poslanca ve, da njegove misli sliši vse več ljudi.

Nekdanji upornik, ki v 60. letih ni omahoval, in je takoj vzel orožje in se šel borit proti kapitalističnemu sistemu, zdaj svoje besede usmerja v mir in spravo. Svoje usluge je ponudil pri kolumbijskem konfliktu, pred kratkim pa tudi pri venezuelskem nasilju. Trudi se ohranjati dobre odnose s sosednjimi državami, a nekatere njegove geste so včasih malo manj diplomatske. Tako je v enem primeru vzel mikrofon in dejal: "Ta stara čarovnica je slabša kot enooki moški". Tako je označil argentinsko predsednico Cristino Kirchner in njenega moža Nestorja Kirchnerja, ki škili in je zato dobil vzdevek "El Tureto" (slov. "enooki mož").

"Ne morem pomagati svojemu vsakdanjemu besednjaku, v zasebnosti je lahko precej oster in brutalen," je dejal, ko se je opravičeval. A malo pozneje, je to storil ponovno. Namestnici svoje stranke je dejal, da je debela. Besede so bile namenjene nekdanji notranji ministrici Daisy Tourne. "Ona ima veliko moje naklonjenosti. Včasih popije kozarec ali dva in malo skrene," je še dodal.

Kritiki so ga obtožili, da namerno zvrača pozornost ljudi od pravih problemov države. Aprila, eno leto pred koncem njegovega mandata, je njegova javna podpora zdrsnila na okoli 45 odstotkov. Pogosto mu tudi očitajo, da ni izpolnil nobene od svojih predvolilnih obljub, kot je izboljšanje izobraževalnega sistema in železniških povezav ali pa boja za večjo varnost v državi.

Legalizaciji kanabisa, ki je dobila veliko mednarodne pozornosti, v državi glede na najnovejše javnomnenjske raziskave nasprotuje več kot polovica ljudi. Zakon je kritiziral tudi odbor Združenih narodov, ki se bori proti drogam.

A veliko politikov je z zanimanjem preučilo ta mejnik, še posebej tisti, ki so kritični do ameriške vojne proti drogam.

Zavedajoč se, da je zaradi njegovega življenjskega sloga postal prepoznaven, Mujica razloži, da skuša predstaviti latinskoameriški pogled. Pravi, da deluje v skladu z ideali in, da bo po koncu svojega mandata ostal na svoji kmetiji, kjer bo agronomijo predaval nepriviligirani mladini.

Njegova zgodba je zrela za film in srbski režiser Emir Kusturica že snema dokumentarni film o njem, ki naj bi na velika platna prišel naslednje leto. Njegov neponovljiv slog ga predstavlja kot modreca, na katerega se vsi obrnejo, ko potrebujejo nasvet. To je morda vloga, ki si je ni želel, vendar pa jo sprejema z vidnim zadovoljstvom in jo bo lahko še ohranil tudi, ko bo zapustil politično življenje.