Uradno: Zadeva Satex je zastarala že lani

Primer Satex je dobil sodni epilog. Mariborsko sodišče je danes uradno ugotovilo, da je zadeva zastarala 3. decembra lani, zato bo zadevo s pisno obrazložitvijo dokončno zaključilo. Višje sodišče je kljub ugovorom obrambe pritožbo višjega državnega tožilstva na lanske oprostilne sodbe okrožnega sodišča zoper obtožene sprejelo v obravnavo, a je na današnjem naroku sodnica poročevalka pojasnila, kako je prišlo do izračuna dneva zastaranja. Sodišče je pri tem upoštevalo določbo, da zadeva zastara dve leti po razveljavitvi pravnomočne sodbe, vendar je menilo, da je pri tem treba upoštevati dejstvo, da so bili obtoženi iz različnih razlogov za sodne organe večkrat nedosegljivi.

Zagovornik prvoobtoženega Boruta Rataja Emil Zakonjšek se z ugotovitvami sodišča tudi tokrat ni strinjal, saj je vztrajal, da je primer zastaral 18. novembra 2010. Zaradi omenjenega dejstva je od višjega sodišča pričakoval ne le zavrnitev pritožbe tožilstva, pač pa zavrženje sodbe zaradi zastaranja. Sodba na okrožnem sodišču je bila sicer izrečena 10. oktobra lani, medtem ko je bila pritožba na višje sodišče vložena 21. decembra lani, ko je primer torej že zastaral tudi po mnenju višjega sodišča.

Zagovorniki obtoženih Rataja, Mladena Kerina in Tomislava Ajdiča so ob tem danes poudarili, da bi se moralo višje sodišče bolj natančno opredeliti do odločbe ustavnega sodišča, pa tudi do napotil vrhovnega sodišča tožilstvu, ki pa teh napotil ni najbolj upoštevalo. "Če smo že imeli neke ljudi 14 let v postopku, bi vsaj lahko rešili nekatera vprašanja za prihodnjo sodno prakso," je dejal odvetnik Stojan Zdolšek.

Višji tožilec Zoran Klinc je po koncu naroka pojasnil, da so pritožbo vložili zaradi ugotovitve dejanskega stanja, kar je sodišče podprlo, podrobnosti pa ni želel komentirati. Glede zastaralnega roka je dejal, da je bilo odločanje o tem v pristojnosti sodišča, sam pa meni, da je bila v tej fazi odločitev sodišča pravilna.

Okoristili naj bi se z okoli 11 milijoni evrov

V eni največjih posojilnih afer v Sloveniji je tožilstvo Kerina, Ajdiča in Štefana Poštraka, ki mu je sodišče zaradi bolezni sodilo ločeno, obtožilo, da so si od začetka leta 1995 do jeseni 1996 prek 944 različnih posojil od NKBM pridobili za okoli 11 milijonov evrov protipravne premoženjske koristi. Pri tem naj bi jim odločilno pomagal nekdanji visoki uslužbenec NKBM Borut Rataj, ki je vplival na ravnanje danes že pokojne uslužbenke ekspoziture v Lenartu Miroslave Bregant.

Obtoženi so bili za očitana kazniva dejanja leta 2005 že pravnomočno obsojeni na zaporne kazni, a je vrhovno sodišče sodbo novembra 2008 razveljavilo in zadevo vrnilo v novo sojenje.

Po številnih odpadlih obravnavah zaradi različnih opravičil obtoženih naj bi zadeva Satex novembra 2010 zastarala zaradi določila, da kazenski pregon zastara v dveh letih po razveljavitvi pravnomočne sodbe v postopku za izredno pravno sredstvo, kar se je zgodilo v omenjenem primeru.

Vendar je okrožno sodišče v Mariboru tedaj upoštevalo pobudo tožilstva in namesto sklepa o zastaranju postopka izdalo sklep o prekinitvi in hkrati na ustavno sodišče vložilo zahtevo za oceno ustavnosti določb kazenskega zakonika.

Ustavno sodišče je junija lani odločilo, da izpodbijani člen ni v neskladju z ustavo, a je v odločbi hkrati opozorilo, da je treba natančno prebrati vse odstavke "spornega" člena, saj posledice zastaranja ne nastopijo v vsakem primeru. Po mnenju sodišča je namreč treba upoštevati tudi določbe, ki določajo, "katera dejstva vplivajo na iztek roka in kako".