Tujina

UNESCO Velikega koralnega grebena ne bo uvrstil na seznam ogrožene naravne dediščine

Brisbane, 30. 05. 2015 07.00 |

PREDVIDEN ČAS BRANJA: 3 min

Unescovo odločitev o neuvrstitvi grebena na seznam ogrožene dediščine spremljajo strogi pogoji. Med drugim zahtevajo, da Avstralci ne širijo pristanišča, kakor so načrtovali ter da sprejmejo ukrepe, ki bodo prispevali k trajnostni zaščiti grebena. O rezultatih bodo morali obveščati Odbor za zaščito dediščine.

Veliki koralni greben - 3
Veliki koralni greben - 3 FOTO: Reuters
Organizacija Združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo (UNESCO) je v osnutku predloga zapisala, da zaenkrat avstralskega Velikega koralnega grebena ne bodo uvrstili na seznam ogrožene naravne dediščine. Zaradi te odločitve so si avstralske oblasti oddahnile, saj bi umestitev na seznam za turizem lahko prinesla katastrofalne posledice.

Nasprotniki, ki jih skrbi za prihodnost tega grebena, pa nad odločitvijo niso tako navdušeni in upajo, da bo Odbor za svetovno dediščino temeljito razmislil, preden bo potrdil to odločitev. 21 držav, ki so del Odbora za zaščito dediščine, bo o tem, ali bodo odločitev sprejele, odločalo na sestanku v Nemčiji, ki bo potekal čez mesec dni.

V osnutku predloga so zapisali, da priporočajo Odboru, da od Avstralije zahtevajo oddajo poročila in svežih informacij o napredovanju izvajanja načrta za trajnostni razvoj tega območja. Odbor se bo potem naslednjič sestal leta 2017 in tudi takrat mora preučiti, ali je napredek viden ali ne. Če načrt trajnostnega razvoja ne bo prinesel pričakovanih rezultatov, bo greben kasneje uvrščen na seznam zaščitene naravne dediščine.

V načrtu za trajnostni razvoj se je Avstralija morala med drugim zavezati k ohranjanju čistosti vode in k temu, da bo omejila načrtovano povečanje pristanišča Abbot Point. Ravno načrtovana nadgradnja tega pristanišča je sprožila največje polemike in zahteve po uvrstitvi koralnega grebena na seznam dediščine.

Napetosti so namreč dosegle vrh, ko so avstralske oblasti dovolile, da zaradi grajenja enega največjih ladijskih terminalov za pretovarjanje premoga na svetu v morje navozijo tri milijone kubičnih metrov odpadnega materiala, ki je nastal pri čiščenju in poglabljanju morskega dna. To je spodbudilo okoljevarstveno polemiko, ki je Avstralce prisilila, da so o tej odločitvi premislili in našli drugo možnost za odlaganje odpadnega materiala.

Avstralci odločitev sprejemajo kot dokaz zaupanja mednarodne javnosti

Minister za okolje Greg Hunt je odločitev pozdravil in dejal, da je s tem UNESCO pokazal, da je prepoznal delo avstralske vlade glede zaščite grebena. Povedal je, da bodo v prihodnjih 20 letih v zaščito grebena vložili 2 milijarde dolarjev (1,8 milijarde evrov). "Izkazali so nam močno mednarodno podporo. Zagotavljamo, da smo do sebe strogi in vršimo pritiske nase, poleg tega pa dejstvo, da smo pod drobnogledom mednarodne javnosti, prepoznamo kot zelo dragoceno in koristno," je povedal.

"Svet je spoznal, da je Avstralija bistveno napredovala in v zadnjih 12 mesecih storila mnogo pomembnih korakov v pravo smer. Še veliko moramo storiti, a to je dober rezultat za greben in za Avstralijo," je dodal.

Veliki koralni greben
Veliki koralni greben FOTO: Reuters

"Gre za poizkusno dobo"

Tudi Richard Leck iz Svetovnega sklada za naravo (WWF) je pozdravil rezultat, a povedal, da osnutek odločitve posredno namiguje, da bi greben lahko na seznam ogrožene dediščine uvrstili v prihodnosti. "Osnutek Avstralijo postavlja v preizkusno dobo in ji pravi, da se bo morala, če ne bo storila vsega, kar ji naročajo in zadostno financirala svojih obljub, zagovarjati pred odborom, greben pa bo razglašen za ogroženega," je povedal.

Predstavnik avstralskega Sveta za vire Michael Roche sicer odločitev osnutka podpira, a meni, da bo to za vlado predstavljalo tudi velik ekonomski strošek. "Ker to neizogibno pomeni, da ne bo mogoč načrtovan razvoj pristanišča in ne bomo mogli dohajati globalnih zahtev, toda to je cena, ki jo je avstralska vlada pripravljena plačati za to, da zadovolji Odbor za svetovno dediščino," je povedal.

Greben ogrožajo tudi podnebne spremembe

Poleg človeških vplivov so največja grožnja, s katero se sooča greben, podnebne spremembe, saj višanje temperature vode v oceanih vodi v posvetlitev koral. Vedno več toplogrednih plinov v ozračju povzroča, da oceani postajajo bolj kisli, kar zavira rast koral. Zaradi klimatskih sprememb naj bi prihajalo tudi do bolj pogostih in silnejših neviht, ki pa lahko greben zelo poškodujejo.

  • image 4
  • image 5
  • image 6
  • image 1
  • image 2
  • image 3

KOMENTARJI (5)

Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.

Ciymbalta
30. 05. 2015 08.25
+9
Saj jim je narava pokazala kaj lahko naredi bo še večjo moč pokazala če se bojo igrali
crazy but true
30. 05. 2015 09.48
+0
"mati narava" nima lastne volje. bogovov pa božička ni.
flojdi
30. 05. 2015 16.27
+1
.res, še sreča da Zemlja nima Volje. ima pa zato čudovite Zakonitosti. ki jih ljudje veselo in bedasto Podirajo
crazy but true
30. 05. 2015 08.15
-8
Veliki koralni greben je dolg 2400 km. Če bodo povečali eno pristanišče ne bo zaradi tega nič manjši, pa vendar so zeleni dosegli, da ga ne bodo dali na seznam. Zakaj?
flojdi
30. 05. 2015 16.30
+3
.kdo bo spreminjal svinjarijo v kisik ko bo dreves in koral Premalo...