FOTO: Umrl je Neil Armstrong

V 83. letu starosti je umrl ameriški astronavt Neil Armstrong, ki je kot prvi Zemljan hodil po Luni. V začetku meseca so mu med operativnim posegom sprostili blokirano koronarno arterijo.

Na Luno je skupaj s kolegom Edwinom "Buzzom" Aldrinom stopil 20. julija 1969. Pristala sta v morju miru in na Zemljinem naravnem satelitu ostala dve uri in pol. "To je bil majhen korak za (enega) človeka. Velikanski skok za človeštvo," je dejal, ko je stopil na Luno. Te besede mu je pripravil ameriški pisatelj Norman Mailer.

Armstrong in Aldrin sta na Luni pristala z lunarnim modulom Eagle (Orel). Po ločitvi Orla od matične vesoljske ladje Apolla 11, imenovane tudi Columbia, ki je nato z astronavtom Michaelom Collinsom še naprej krožila v orbiti Lune kot njen umetni satelit, sta se astronavta Armstrong in Aldrin v lunarnem modulu, ki se je gibal samodejno, bližala predvidenemu kraju pristanka. Colins je imel z obema astronavtoma radijsko zvezo, a si televizijskega prenosa prvih korakov na Luni seveda ni mogel ogledati.

Pristanek Orla bi se lahko tragično končal v kraterju s kamenjem in skalami, med katerimi so najvišje merile tudi tri metre. Zato je pred koncem pristajanja Armstrong prevzel vodenje Orla v svoje roke, našel čistino in uresničil pristanek približno 330 metrov od nekega nevarnega kraterja. Za ta dopolnilni manever pri pristajanju Orla je porabil skoraj vso rezervno zalogo goriva. Neposreden prenos prvih stopinj in sprehoda v tako imenovanem Morju tišine na Luni si je ogledalo nekaj sto milijonov gledalcev po vsem svetu razen na Kitajskem in v Sovjetski zvezi, kjer dogodka niso prenašali.

Ko se je Armstrong spustil po devetih prečkah lestve na eni od štirih pristajalnih nog "pajka", je sporočal: "Sem na zadnji stopnici ... Zdaj sem na podpornem krožniku Orlove noge. Noga lunarnega modula se je v površinsko plast pogreznila samo za štiri ali pet centimetrov. Površje je videti drobnozrnato ... kot najfinejši puder."

Neil je za trenutek obstal, se lahno obrnil na desno, previdno stegnil levo nogo in napravil okoren, neroden korak na površje Meseca. Dvajset minut se je Armstrong po Luninih tleh sprehajal sam, nato pa mu je po isti poti sledil še Aldrin. Prvi sprehod dveh astronavtov na drugem nebesnem telesu je trajal dve uri in 32 minut. Nabrala sta 21,4 kilograma vzorcev in postavila pribore za znanstvene meritve.

Astronavta sta 21 ur, 36 minut in 17 sekund po pristanku s pomočjo zgornje stopnje lunarnega modula z Lune uspešno vzletela. Spodnja stopnja je ostala na Luni in je služila za vzletno ploščad. Na njej je pritrjena pozlačena ploščica s poslanico takratnega ameriškega predsednika Nixona: "Prišli smo v miru za vse človeštvo."

Zgornji del Orla se je ponovno združil z matično ladjo, imenovano tudi komandno-servisni modul (KSM). S pomočjo vžiga glavnega motorja na servisnem delu KSM je ladja poletela proti Zemlji. Komandni modul z astronavti je 24. julija 1969 po 195 urah, 18 minutah in 35 sekundah poleta od Zemlje do Lune in nazaj v Tihem oceanu, 1530 km jugozahodno od Havajev, srečno pristal. Skupni čas celotnega poleta je odstopal od načrtovanega le za pol sekunde. Po poletu so bili astronavti zaradi bojazni pred morebitnimi bakterijami z Lune še 18 dni v karanteni. Po odpravi Appola 11 Armstrong ni več odšel v vesolje.

Za ta podvig je vse tri astronavte odlikoval predsednik Richard Nixon, pozneje pa jih je odlikoval tudi predsednik Jimmy Carter. Leta 2009 so od kongresa dobili še zlato medaljo, ki je največje odlikovanje, namenjeno civilistom v ZDA.

"Zapiflani inženir"

S svojo ženo Carol je Armstrong živel v Cincinnatiju. Rodil se je 5. avgusta 1930 v Ohiu in je imel še dve mlajši sestri. Njegov oče Stephen je bil državni finančni kontrolor, zato se je njegova družina v prvih 15 letih Neilovega življenja pogosto selila. Živeli so namreč v 20 različnih mestih, v tem času pa je Neil vzljubil letenje. Prvič je letel že pri šestih letih. Še preden je opravil vozniški izpit, je že pri 15 letih opravil izpit za letenje.

Leta 1947 je začel študirati letalsko inženirstvo, pozneje pa je bil sprejet celo na priznani inštitut Massachusetts Institute of Technology (MIT). Vendar ga je kolega prepričal, da mu ni treba po znanje hoditi v Cambridge. Po dveh letih študija na univerzi Purdue se je vpisal v mornarico, kjer je preživel naslednja tri leta, po tem pa je v dveh letih še končal študij in leta 1955 diplomiral. Imel je povsem povprečne ocene. Leta 1970 je magistriral na Univerzi Južne Karoline.

Med korejsko vojno v 50. letih preteklega stoletja je upravljal vojaška reaktivna letala, ameriškemu vesoljskemu programu pa se je pridružil leta 1962. Vse življenje je ostal skromen in se ni nikoli pustil ujeti v glamur raziskovanja vesolja. Februarja 2000 je v enem izmed redkih javnih nastopov povedal, da bo vedno ostal "zapiflani inženir".