Pri svojih 84 letih je umrl italijanski pisatelj in filozof Umberto Eco. Napisal je vrsto uspešnic, med drugim roman Ime rože. Kot so poročali italijanski mediji, je Eco, ki je imel raka, umrl v petek zvečer.
Eco, ki velja za enega najboljših sodobnih italijanskih pisateljev, se je rodil 5. januarja 1932 v Alessandrii v Piemontu, študiral filozofijo v Torinu, delal za medije in založbe in postal leta 1971 profesor semiotike v Bologni.
Lingvistični filozof in strokovnjak za množične komunikacije, kolumnist in avtor številnih znanstvenih del in uspešnic je izdal številna dela, in to v milijonskih nakladah.
Od knjižnic v Sydneyju do Sao Paola so njegova dela nepogrešljiva. Svoje bralce je Eco s prvim romanom Ime rože (1980) popeljal v svet srednjega veka, v teoretičnem delu Kant in kljunaš (1997) pa se je ukvarjal z vprašanjem, koliko je naše dojemanje stvari odvisno od kognitivnih sposobnosti in koliko od jezikovnih virov. "Hvala bogu, da obstajajo ljudje, ki denar namesto za šale, čevlje ali kokain dajo za knjigo, četudi jo potem odložijo na mizo," je nekoč dejal Eco.
V svojem drugemu romanu Foucaultovo nihalo (1988) je Eco združil celotno zgodovino človeštva. Temu je sledil še tretji, baročni poučno-pustolovski roman Otok prejšnjega dne (1995). Z Baudolinom (2001), svojim najnovejšim delom o pavlihi in rojenem lažnivcu, se je Eco vrnil v pozni srednji vek cesarja Frederika Barbarose. "V središču mojih romanov so ljudje, ki ne razumejo najbolje, kaj se okrog njih dogaja," je dejal Eco. "Nekako tako, kot se to dogaja vsem nam."
V reviji L'Espresso se je redno posvečal tudi bolj "profanim" temam: šegam in navadam našega vsakdana. Z natančnostjo je vzemal na muho neokusni vojarizem televizijskih serij, polemiziral o smrtni kazni ali o nogometnem fanatizmu svojih rojakov, ki jo je primerjal s "seksualno perverzijo".
Od svoje upokojitve je Eco, ki je prejel več častnih doktoratov in mednarodnih nagrad, vodil svoj inštitut. Kljub uspehu in pozornosti, ki je je deležen od znanstvenih krogov, študentov, bralcev in založnikov, pa je vedno ostajal občutljiv, ko je šlo za njegovo delo: "Če devet kritikov moj roman oceni kot dober in eden ne, potem me boli, zakaj ravno ta misli, da sem zanič."
