Po navedbah predstavnikov separatistov je v obstreljevanju v Lugansku umrlo sedem civilistov. Po podatkih ukrajinske vojske pa je življenje izgubilo 11 vojakov, 40 je bilo ranjenih.
Gre za prve žrtve spopadov na vzhodu Ukrajine, odkar so proruski uporniki in Kijev v četrtek po maratonskih pogovorih četverice voditeljev Nemčije, Francije, Rusije in Ukrajine v beloruski prestolnici Minsk sprejeli mirovni načrt.
Mirovni sporazum predvideva popolno prekinitev ognja v regijah Doneck in Lugansk s 15. februarjem, kar je v soboto ob 23. uri po srednjeevropskem času.
Dva dneva po začetku prekinitve ognja naj bi se začel umik težkega orožja za od 50 do 140 kilometrov, kar bi omogočilo vzpostavitev tamponskega območja. Umik orožja naj ne bi trajal dlje kot dva tedna. Ukrajinska vojska mora umakniti orožje s sedanje frontne črte, medtem ko za separatiste velja frontna linija z 19. septembra lani.
Mirovni dogovor so podpisali tudi separatisti
Mirovni dogovor so poleg t. i. normandijske četverice, ki jo sestavljajo nemška kanclerka Angela Merkel, francoski, ruski in ukrajinski predsedniki Francois Hollande, Vladimirja Putina in Petro Porošenko, podpisali tudi proruski separatisti in kontaktna skupina za Ukrajino (Rusija, Ukrajina in Ovse).
Še pred premirjem je ukrajinska vojska sporočila, da se najhujši spopadi nadaljujejo okoli ključnega strateškega mesta Debalcevo, kjer poskušajo uporniki obkoliti vladne sile.
Od aprila lani je po podatkih Združenih narodov na vzhodu Ukrajine umrlo vsaj 5486 ljudi, okoli 13.000 jih je bilo ranjenih.
Erjavec: Ukrajina je na dvorišču Evrope. Ni daleč od Slovenije
Zunanji minister Karl Erjavec je v pogovoru za Primorske novice izrazil mnenje, da je uspeh sporazuma odvisen tudi od dogajanja na terenu, zato bo za boljše ocene potrebno počakati kakšen dan ali dva. "Glede na to, da premirje začne veljati s polnočjo 15. februarja, moramo še nekaj dni počakati in spremljati dogodke na terenu," je menil. Sicer so po njegovih besedah prišli do ugotovitve, da sankcije na ravnanje Rusije nimajo prav velikega vpliva.
Pri sprejemanju sankcij so po njegovih besedah zelo pazili, da te ne bi prizadele slovenskega gospodarstva. Vsaka država ima namreč možnost vplivati in tudi preprečiti uvrstitev določenega imena na sankcijski seznam. "Nas bi lahko zelo prizadelo, če bi se sankcije nanašale na primer na farmacevtsko industrijo," je dejal.
Izpostavil je, da je Rusija zelo pomemben gospodarski partner za Slovenije. "Vse te aktivnosti pa potekajo v skladu z dogovori znotraj Evropske unije, ne kršimo nobenega pravnega reda EU, tudi tistega dela ne, ki se nanaša na gospodarske sankcije," je dejal.
KOMENTARJI (132)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.