Turški romarji tarča sirske vojske

Med streljanjem na konvoj vozil s turškimi romarji na severu Sirije sta bili dve osebi ranjeni. Turška državna televizija NTV je poročala, da je do streljanja prišlo v neposredni bližini meje s Sirijo, med streljanjem pri mejnem prehodu Cizre pa je bil zadet voznik enega izmed treh romarskih avtobusov ter en romar.

Kot so povedali potniki avtobusa, jim je osem sirskih vojakov ukazalo, da na kontrolni točki zapustijo avtobus, nato pa so začeli streljati na romarje, ko so ti hoteli pobegniti. Pot čez Sirijo je sicer pogosta pot turških romarjev, ki se vračajo z romanja v Meki.

Tokratni napad bi lahko še prispeval k napetostim med Turčijo in Sirijo, ki so se v zadnjem času močno zaostrile. Turčija namreč vse glasneje izraža nestrinjanje nasilnega zatiranja protirežimskih protestov v državi.

Turški premier Recep Tayyip Erdogan se je z novim pozivom sirskemu predsedniku Bašarju al Asadu oglasil kmalu po današnjem napadu. Posvaril ga je, da so njegovi dnevi šteti, saj z uporabo sile ne more ostati na oblasti v nedogled.

Kot je še dejal, vztrajno zavračanje njegovega nekdanjega zaveznika, da konča nasilno zatiranje protestov v državi, tudi veča možnosti za zunanje posredovanje. "Zakaj sploh odpiraš pot zunanjemu posredovanju?" ga je še vprašal Erdogan in menil, da bi moral al Asad namesto tega sam rešiti težave svoje države.

Sirska opozicija šibka in razdrobljena

Opozicijska skupina sirskega narodnega sveta je predstavila načrte za postopno tranzicijo v naslednjem letu in pol. Kot poudarjajo Asadovi nasprotniki, je v Siriji treba doseči višjo raven enotnosti, da bi lahko Asada vrgli z oblasti. 260-članski svet je bil septembra ustanovljen v Carigradu, svet pa naj bi po prvotnih idejah vodil Sirijo v času med padcem režima in demokratičnimi volitvami.

Svet se je navkljub kritikam islamistov pobral in v tem času pridobil tudi pomembne podpornike v zamejstvu kot tudi trdno podporo mednarodne skupnosti. V izjavi za javnost, ki jo je objavila Nacionalna iniciativa za poenotenje Sirije je bil poudarek na tem, da "trenutno v Siriji ne premore nobeno opozicijsko telo popolne podpore Sircev in mednarodne skupnosti v tej meri, da bi bilo reprezentativno za celotno državo v času političnega prehoda.“

Mednarodni pritisk na uradni Damask ne popušča

Britanski sekretar za zunanje zadeve William Hague je ob napovedi uradnega Damaska in kabineta predsednika Baširja al Asada, da ne namerava kloniti pod pritiski mednarodne javnosti, poudaril, da si bo prizadeval za še večjo zaostritev sankcij. "Povečali bomo pritisk na Asadov režim, o tem pa sem se pogovarjal s sekretarjem Arabske lige in verjamem, da bo to tudi osnovna smernica pogovorov tudi v prihodnje,“ pravi Hague in dodaja: "Obnašanje predsednikovega režima je nedopustno in odurno in seveda nameravamo z vsemi sredstvi podpirati demokracijo v Siriji še naprej.“

Hague se bo v popoldanskih urah sestal s predstavniki številnih sirskih opozicijskih skupin, z okrepitvijo stikov z Asadovimi nasprotniki pa namerava doseči še učinkovitejše ukrepanje proti uradnemu Damasku. Vsemu navkljub uradni London opozicijskim sogovornikom ne priznava popolne formalne oblasti in, kot poudarjajo na zunanjem ministrstvu, ne gre za komunikacijo z enim skupnim nacionalnim svetom, kot je bilo to v primeru Libije.

Lavrov: Zahod minira vse možnosti za mirovni dogovor v Siriji

Uradni Kremelj je zahodne sile obtožil miniranja vseh možnosti za sprejetje mirovne resolucije o Siriji, saj naj bi Asadove nasprotnike pozivale k temu, da ne sprejmejo nikakršne kompromisne rešitve v pogovorih z vladno stranjo. Kot je v izjavi za javnost poudaril ruski zunanji minister Sergej Lavrov, je opomba tudi zadnja podpora Rusije Asadovemu režimu, saj se je Kremelj pridružil Kitajski pri glasovanju o resoluciji v Združenih narodih, v kateri so članice Varnostnega sveta obsodile nasilni obračun s protestniki.

Lavrov je znova potrdil rusko stališče, da so za izgrede krivi tako demonstranti kot Asadove varnostne sile in bi se tako morali z mednarodnim pritiskom soočiti obe strani ter končno začeti s sestavo legitimne vlade po izvedbi parlamentarnih volitev. "Soočamo se s situacijo, v kateri poziva Arabska liga k prenehanju nasilja in k začetku pogovorov, medtem ko prihajajo s strani zahodnega kapitala in lokalnih kapitalistov povsem drugačni signali,“ poudarja Lavrov. Lavrov tovrstne pozive neimenovanih vlad označuje za mednarodni politični eksces.

Moskva ima s Sirijo spletene tesne politične vezi, saj je Sirija eden večjih kupcev ruske oborožitve in obenem gosti tudi rusko pomorsko mornariško oskrbovalno postajo na sredozemski obali. Rusija je Asada pozvala k hitremu sprejetju in pospešenemu izvajanju obljubljenih reform, a njegov odstop ne bi smel biti pogoj za dialog sirskih in zahodnih političnih struj pri snovanju oboroženega spopada, še dodajajo iz pisarne ruskega zunanjega ministrstva.