Turški referendum: Težave le na kurdskih območjih

V Turčiji so zadnja volišča svoja vrata zaprla ob 17. uri po lokalnem času oz. ob 16. uri po srednjeevropskem.

Turški premier Recep Tayyip Erdogan je nato čez nekaj ur sporočil, da je za paket ustavnih reform, ki uvajajo vrsto novosti v sodstvu in zmanjšujejo vpliv vojske v Turčiji, na referendumu glasovalo 58 odstotkov volivcev. Referenduma naj bi se po poročanju medijev udeležilo okoli 77 odstotkov od okoli 50 milijonov volilnih upravičencev.

Večinoma je referendum minil mirno, težave so se pojavile le na vzhodu Turčije, kjer živi številčna kurdska populacija. Tam je referendum zaznamovalo ulično nasilje. Od sobote so tako policisti po vsej državi pridržali 138 ljudi, ki naj bi grozili tistim, ki so se udeležili referenduma ali pa so to nameravali storiti. Ustavne spremembe namreč ne predvidevajo več avtonomije za kurdsko manjšino, zaradi česar je kurdska Stranka za mir in demokracijo (BDP) pozvala k bojkotu referenduma.

Turški predsednik Abdulah Gül je medtem sodržavljane pozival k enotnosti. "Turčija mora biti enotna in gledati naprej. Usmeriti mora vso svojo energijo v reševanje vprašanj svojih ljudi in za prihodnost države," je ob oddaji glasu poudaril Gül. "V demokraciji ima vedno zadnjo besedo ljudstvo. Rad bi spomnil vse, naj rezultat sprejmejo resno in ga spoštujejo," je še pozval.

Referendum pomemben test za premierja

Za premierja Recepa Tayyipa Erdogana je bil referendum pravzaprav tudi test priljubljenosti njega in njegove konservativne stranke AKP. Kot je dejal, je referendum pomemben korak za demokracijo v Turčiji.

Pri ustavnih spremembah gre za paket 26 reformnih ukrepov, s katerimi bi okrepili demokracijo v državi ter zmanjšali pristojnosti vojske in vojaških sodišč, hkrati pa okrepili tudi pot Turčije proti Evropski uniji. Tako reforme med drugim odpirajo pot za civilna sojenja visokim predstavnikom vojske, otežujejo razpustitev političnih strank ter dajejo parlamentu besedo pri imenovanju vrhovnih in ustavnih sodnikov. Poleg tega je predvidena krepitev pravic žensk in otrok, pa tudi uvedba kolektivnih pogajanj o plačah javnih uslužbencev.