Turški politični strokovnjak: Poskus vojaškega udara je odprl Pandorino skrinjico

Poskus vojaškega udara v Turčiji za poznavalce razmer ni bil presenečenje, saj sta si turški predsednik Recep Tayyip Erdogan in njegova vladajoča stranka AKP nakopala precej nasprotnikov. A čeprav vlada zatrjuje, da ima stvari pod nadzorom, po državi pa pospešeno poteka 'čistka', še vedno ni povsem jasno, kdo je organiziral puč. Erdogan s prstom kaže na privržence klerika Fetullaha Gülena, s katerim sta nekoč bila zaveznika, a se je njuno prijateljstvo končalo po korupcijskem škandalu, ki je Turčijo pretresel pred tremi leti. 

"Zelo težko je reči, katera skupina ali posameznik je organizirala udar. Vlada sicer krivi güleniste, istočasno pa je veliko govoric, da bi ga lahko organizirale tudi druge skupine, ki nasprotujejo Erdoganovi totalitaristični drži. A ta trentuek je zelo težko s prstom pokazati, katera skupina je dejansko v ozadju," je za 24ur.com komentiral doktor političnih znanosti Ahmet Erdi Öztürk, ki živi na relaciji Istanbul-London-Ljubljana.

"Pričakujemo, da se bo kmalu odvil sodni proces, in pričevanja bodo pokazala, kdo so bili uporniki," pravi. Sam sicer ni prepričan, da so za tem res gülenisti, saj meni, da jih med vojsko ni veliko. "Bolj verjetno je, da je šlo za nekakšno kolaboracijo med različnimi skupinami znotraj vojske – nacionalisti, kemalisti, gülenisti in druge skupine, ki nasprotujejo Erdoganu," ocenjuje. 

Kot strokovnjak političnih znanosti se Öztürk skoraj deset let ukvarja tudi z Gülenovim gibanjem. "Gre za zelo organizirano skupino, dobro izobraženo, ki je odkrito proti Erdoganu in trenutni vladi. Udar bi lahko organizirali gülenisti, toda hkrati je zelo težko verjetno, da je med vojsko tako veliko število – več kot 2000 – simpatizerjev Gülena, ali pa, da jih je toliko bilo tudi v pravosodju," pravi politični strokovnjak.

Napetosti med Gülenom in Erdoganom so se začele pred petimi leti, po korupcijskem skandalu leta 2013 pa je postal konflikt med njima zelo očiten.

Domnevni vodja udara širši javnosti precej neznana vojaška figura

V Turčiji so v soboto aretirali tudi domnevnega vodjo neuspelega vojaškega upora generala Akina Öztürka, pridržali pa so še najmanj pet generalov. Öztürk je bil nazadnje poveljnik vojaških letalskih sil, med letoma 1998 in 2000 pa je služil kot turški vojaški ataše v Izraelu. Z mesta poveljnika letalskih sil je 64-letni general odstopil lani, a je bil še vedno aktiven v turškem vrhovnem vojaškem svetu.

Akin Öztürk ni bil precej izpostavljena figura, pred državnim udarom smo le redko slišali njegovo ime, pravi turški politični analitik. "Ne gre za vojaškega generala, ki bi bil zelo znan. Večina ljudi zanj pred tem sploh ni slišala. Nihče ne ve, ali bi bil v primeru uspešnega vojaškega udara tudi uspešen vodja. Trenutno ni niti jasno, katero stran podpira. Govori se, da Öztürk nasprotuje Erdoganu, nekateri ga povezujejo tudi s Fetullahom Gulenom," še pojasnjuje.

Če je javnost bila proti udaru, še ne pomeni, da je poenotena

Proti vojaškemu udaru so se postavile vse turške politične stranke, tudi opozicija in Kurdi. A to ni znak, da se politika normalizira ali da družba postaja bolj zrela, opozarja Öztürk. "V zgodovini turške republike smo imeli tri velike državne udare in še dva post-moderna državna udara. Če želi politična stranka preživeti, mora podpirati demokracijo," poudarja. Zato ni nič nenavadnega, da so puč vsi obsodili. 

Čeprav je morda v petek bilo videti, da so se Turki združili in s skupnimi močmi postavili proti vojaškemu udaru – na ulice so poleg Erdoganovih podpornikov odšli tudi tisti, ki sicer njegove politike ne podpirajo – so nekateri potihem podpirali uporniški del vojske. "Vendar ti niso bili tako glasni, saj je nezakonito podpirati vojaški udar in turška demokracija ni tako zdrava, da bi lahko to na glas povedali," praviÖztürk.

A vzdušje po petku v državi ni nič kaj vzpodbudno, opozarja. Turška javnost je še vedno izjemno razdvojena, na ulicah je veliko ljudi, Erdoganovi podporniki in islamisti na ulicah obračunavajo z nacionalisti, aleviti s suniti … Večina Turkov pa se še vedno sprašuje, kaj se je zgodilo.

Bi lahko Erdogan poskus udara zrežiral sam?

Zelo težko je verjeti, da bi Erdogan sam organiziral takšen dogodek, je jasen Erdi Öztürk. Je pa kristalno jasno, da je po poskusu vojaškega udara Erdogan le še utrdil svojo moč. "Že pred tem je bil najvplivnejša oseba v Turčiji, po petku pa je postal izjemno močan. Zelo hitro bo skušal spremeniti sistem," napoveduje mladi strokovnjak.

Sam sicer ni naklonjen teoriji, da je Erdogan sam zrežiral udar. Zaved pa se, da se marsikomu te teorije zarote zdijo zelo kredibilne, saj se po tovrstnih izrednih dogodkih vedno vprašamo, komu bi poskus puča najbolj koristil. In v tem primeru je jasno, da Erdoganu.

Pandorina skrinjica je odprta, nihče ne ve, kaj se bo zdaj dogajalo

Vlada je v petek uspela ustaviti vojaški udar. A vprašanje, ki se poraja, je: kaj bo zdaj? Prav gotovo bo v hitrem sledila sprememba sistema, meni strokovnjak. "Privrženci Gülena ne bodo imeli možnosti obstanka, prostora ne bo niti za drugo opozicijo. In morda bomo že čez mesec ali dva imeli hitre volitve ali referendum o predsedniškem sistemu in prav gotovo bo Erdogan dobil več kot 60 odstotkov podpore," napoveduje turški politični analitik.

Poskus vojaškega udara je odprl Pandorino skrinjico in zelo težko je napovedati, kaj vse se bo še dogajalo, še opozarja. 

Dogajanje na notranjepolitičnem terenu pa verjetno vsaj v začetku ne bo imelo velikega vpliva na Erdoganovo zunanjo politiko. Po odhodu Davotogluja se je namreč turška zunanja politika do Rusije, Sirije in Izraela začela spreminjati in Öztürk pričakuje, da tu bistvenih sprememb ne bo.