Erdogan in Brown (Foto: Reuters)

Turčija nima nobenih ozemeljskih teženj do Iraka, je med obiskom v Londonu, kjer se je sestal z britanskim premierjem Gordonom Brownom, zatrdil turški premier Recep Tajip Erdogan. Ob tem je poudaril, da bi bila kakršna koli vojaška akcija turške vojske v Iraku uperjena izključno proti separatistični Kurdski delavski stranki (PKK). Po besedah Erdogana ni v skladu z mednarodnim pravom, da se teroristični organizaciji dovoli prehajanje iz ene države v drugo. Kot je še spomnil, je čezmejno akcijo proti PKK in njenim oporiščem na severu Iraka odobril tudi turški parlament. Britanski premier Gordon Brown je na skupni novinarski konferenci z Erdoganom obsodil "teroristično nasilje" PKK in poudaril, da si bosta London in Ankara še naprej prizadevala za diplomatsko rešitev najnovejše krize.

O diplomatski rešitvi krize s kurdskimi uporniki pa je na izrednem srečanju z iraškimi politiki v Bagdadu govoril tudi turški zunanji minister Ali Babacan. Kot je zatrdil, se Turčija želi reševanja krize lotiti s politiko, dialogom, diplomacijo, kulturo in gospodarstvom. Obenem je sicer Babacan na skupni novinarski konferenci z iraškim kolegom Hošjarjem Zebarijem zavrnil pogojno premirje, ki ga je v ponedeljek predlagala PKK, če se bo Turčija odpovedala vdoru na sever Iraka. "Vprašanje premirja je zadeva med dvema državama in dvema vojskama in ne s teroristično organizacijo. Gre vprašanje terorizma," je dodal.

Iraški zunanji minister je medtem zatrdil, da bo Bagdad aktivno pomagal Ankari pri njenem boju s PKK, ki se je za kurdsko samoupravo zatekal h krvavemu uporu. "Razpravljala sva o o vseh vprašanjih in potrdila stališče, da se bomo skupaj borili proti terorizmu in ne bomo pustili, da bi oborožene skupine, vključno s PKK, naša ozemlja izkoristila kot izhodišče za zastrupljanje odnosov med našima državama," je povedal Zebari.

Več denarja za vojno?

Ameriški predsednik George Bush je v kongres poslal prošnjo za dodatnih 46 milijard dolarjev za nadaljevanje vojn v Iraku in Afganistanu - s pripisom, da bi denar želel najkasneje do božičnih praznikov. Glede na nemoč demokratov v kongresu je pričakovati nekaj ugovorov, vendar pa bodo sredstva na koncu potrjena.

Ameriški predsednik George Bush in državna sekretarka Condoleezza Rice (Foto: Reuters)

Čeprav se je ameriška javnost že zdavnaj obrnila proti iraški vojni in večina Američanov podpira umik vojske iz Iraka, si demokrati v kongresu namreč ne upajo uporabiti edinega orožja, ki jim je na razpolago, da bi to dosegli - prekinitve financiranja nadaljevanja vojne. Denarja si ne upajo vzeti, ker jih bo Bela hiša napadla, da ne podpirajo lastnih vojakov. "Naši možje in žene v uniformah ne smejo biti ujeti sredi strankarskih sporov v Washingtonu," je dejal Bush.

Demokrati odgovarjajo, da ne bi smeli biti ujeti niti sredi državljanske vojne v Iraku, vendar pa to ostaja le pri besedah. Bush je sicer priznal, da Američani niso zadovoljni z vojno, in nasprotnikom vojne priznava pravico do glasnih protestov, vendar pa pričakuje denar. Predsednik je doslej za proračunsko leto 2008, ki se je začelo 1. oktobra letos, za Irak in Afganistan zaprosil za več kot 200 milijard dolarjev.