Tujina

Tudi na Marsu so pustošili supervulkani

London, 03. 10. 2013 08.03 |

PREDVIDEN ČAS BRANJA: 2 min

Na Marsu so bili nekoč supervulkani, ki so v ozračje izbruhali ogromne količine kamenja in pepela. Vplivali so na ozračje, pepel pa je prekril velika območja planeta. Možno je, da se pepel iz supervulkanov znajde tudi med vzorci, ki jih zbirajo roverji.

Na Marsu so bili lahko nekoč veliki vulkani, ki so v ozračje izbruhali milijone in milijone ton kamenja in pepela. Eden izmed takšnih supervulkanov naj bi bil tudi na območju Arabia terra, kjer je ogromno sesedene zemlje, sta ugotovila znanstvenika iz Nasinega Goddard vesoljskega centra Joe Michalski in Jacob Bleacher, ki sta svoje najdbe objavila v reviji Nature journal. Gre za območje široko 85 kilometrov, globoko pa je 1,8 kilometra. ''Najboljši primer za supervulkan bi lahko bil Eden patera,'' je za BBC dejal Michalski.

Infrardeči posnetek supervulkana Eden patera
Infrardeči posnetek supervulkana Eden patera FOTO: NASA/JPL/GSFC/Arizona State University

Strokovnjaka menita, da omenjeno območje ni nastalo kot posledica trka meteorita, saj ima nepravilno obliko, prav tako ni osrednje točke, značilne za krater, ki ga povzroči od trk.

Takšni supervulkani so zagotovo imeli ogromen vpliv na zgodnjo evolucijo planeta. Plini so vplivali na oblikovanje ozračja, vplivali so na podnebje. Pepel je prekril velik del planeta in čisto možno je, da so nekateri vzorci, ki jih zbirajo roverji na Marsu, tudi omenjeni pepel.

Kot je pojasnil Michalski, se znanstveniki zavedajo, da je bilo dogajanje na rdečem planetu pred milijardami let zelo burno, a dokazov za te zgodnje vulkane niso imeli. Njune najdbe pa bi lahko dodale košček v mozaik in razrešile uganke, je dejal.

Tudi Zemlja je doživela izbruhe supervulkanov, kar je za planet pomenilo katastrofalne posledice. Med supervulkane na Zemlji se med drugimi prišteva tudi ameriški Yellowstone. Za razliko od navadnih vulkanov, kot sta Etna in Sveta Helena, supervulkani ne gradijo stožca iz lave, ampak eksplodira ogromno območje, pod katerim so lava in eksplozivni plini. Po izbruhu tam ostane območje v obliki sklede.

Teorijo, ki sta jo razvila znanstvenika, bi lahko v praksi preveril Nasin rover Curiosity, ki je namenjen k gori Sharp na sredini kraterja Gale v bližini Marsovega ekvatorja. Kako je nastala gora, ne ve nihče, možno pa je, da je kakšna plast tudi plast pepela od izbruha supervulkana Arabia terra.

  • image 4
  • image 5
  • image 6
  • image 1
  • image 2
  • image 3

KOMENTARJI (5)

Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.

maks44
03. 10. 2013 09.59
+2
Ma kaj ti izumljajo toplo vodo. Naše osončje in vsa osončja v naši galaksiji izvirajo iz centra naše galaksije, ki se imenuje mlečna cesta. Center galaksije je masa, ki je podobna našemu soncu, ko je od središča galaksije odtrgalo maso iz katere je nastal naš sončni sistem je bila vse skupaj le vroča krogla. od te krogle so se trgali žareči deli (sonce pa je ta masa od kjer so se deli trgali). Ti vroči deli so se kasneje ohlajali iz teh delov pa so nastajali planeti. Izoblikoval se je sončni sistem kot ga poznamo danes. Dokljer se masa na planetih ni dovolj ohladila je povzročala izbruhe vulkane itd.. Oni pa zdaj izumljajo, da so bili vulkanski izbruhi na drugih planetih "katastrofa". Tako logično vse skupaj, naši strokovnjaki pa vse tako zakomplicirajo. Da ne bo pomote to ni nastajalo in nastalo v kratkem času potrebni so bili miljoni oziroma miljarde let.
frako
03. 10. 2013 10.52
+0
am sred naše glaksije je črna lukna, prauzaprau par črnih lukn ki krožijo okol drug drugih, iz črnih lukenj se nč vn ne odtrga ko gre nekej not ostane not. Se pa osončja sestavljajo ko nebule kolapsirajo, oz ko se v ogromnem oblaku delceu praha in partiklou skupej strne dovol velka masica da k sebi vleče vedno več zadeu postane bolj masivna in k sebi vleče vedno več in veno več. Dokler zarad samga pritiska ne zalaufa fuzija, oz se rodi sonce. Planeti se ustvarijo na podobn način sam da majo bistveno manjšo maso pač zemlja prot soncu je kokr mezinec prot telesu. Tudi ti se segrejejo predusem zaradi pritiska in trenja, pač ko se zadeve drgnejo se segrevajo, lahko poskusiš s dlanmi, al pa si pogledaš kkšn vido o varjenju s pomočjo trenja. kar se pa tiče supervulkanou je pa dobr da jih proučujemo kjer jih najdemo ker bi ponoven izbruh na zemlji pomenil konec civilizacije. Če se spomniš vulkana pred parimi leti na islandiji ko pou europe in amerike ni smel letet zarad izbruha. No tisti vulkan v primerjavi s supervulkanom, je kot mezinec v primerjavi s telesom.
ZakoniZdravja
03. 10. 2013 09.07
+0
baje je zivljenje nastalo oz vode in kamenja tako kot na zemlji ampak je potem ta nevihta vse unicila in danes tam ni sledi zivljenja :D
frako
03. 10. 2013 10.56
-1
Prouzaprou je lohka s marsa na zemljo pršlo žiuljenje ko je velik astereoid trčil vanj in zmetal nekaj marsa v vesolje. Obstajajo mikoroganizmi na zemlji ki preživijo pritiske nad 300 atmosfer, preživijo 300 stopinj celzija, preživijo sevanje nuklearnih reaktorjeu, vakum vesolja .... kkšn tak bi lohka s marsa na zemljo odpotvou. Pa ni s vode pa kamnja poenostauljaš zadevo preveč al pa mogoče misliš na biblijo ko je bog uzeu mau zemlje pa pihnu nanjo in s tem naredu adama.
pa dobr no
03. 10. 2013 08.25
+0
Tole ne izgleda kot IR posnetek, temveč kot radarski posnetek višin.