ZDA ne bodo popuščale Siriji, Rusija prekinila dogovor o izogibanju incidentom

Ameriški minister za finance Steve Mnuchin je napovedal, da bodo ZDA kot odziv na napad s kemičnim orožjem v Siriji proti slednji uvedle dodatne sankcije. Ameriški državni sekretar Rex Tillerson je medtem ruski odziv na ameriško posredovanje v Siriji označil za razočaranje, Moskva pa od ZDA v zvezi s posredovanjem pričakuje dodatna pojasnila.

Mnuchin je po poročanju tujih tiskovnih agencij napovedal dodatne sankcije kot del vojaškega, diplomatskega in finančnega odziva na torkov napad s kemičnim orožjem na mesto Kan Šejkun, za katerega ZDA obtožujejo režim sirskega predsednika Bašarja al Asada.

"Razglasili bomo dodatne sankcije proti Siriji kot del naših prizadevanj, da zaustavimo tovrstna dejanja in poudarimo, kako pomembno je po našem mnenju njihovo sankcioniranje," je Mnuchin dejal na posestvu ameriškega predsednika Donalda Trumpa na Floridi Mar-a-Lago. Podrobnosti ni razkril, je pa poudaril, da pričakujejo nadaljnji vpliv sankcij na odvračanje posameznikov od poslovanja s Sirijo.

Tillerson je ruski odziv na petkov ameriški raketni napad na sirsko vojaško letališče označil kot pričakovanega, a še vedno razočaranje. Po njegovih besedah namreč kaže na nadaljnjo podporo Rusije Asadovemu režimu. Tillerson tudi pričakuje, da bo njegov obisk v Rusiji v torek in sredo težaven.

Na to kaže tudi odziv ruskega zunanjega ministrstva, ki je sporočilo, da od Tillersona pričakuje pojasnila. "Naj pride in nam razloži, kaj so storili danes. Povedali mu bomo, kaj si mi mislimo o tem," je v petek po napadu dejala tiskovna predstavnica zunanjega ministrstva Marija Zaharova.

Pričakovati je, da bo ameriška intervencija v Siriji tudi sicer osrednja tema Tillersonovih pogovorov z ruskim zunanjim ministrom Sergejem Lavrovom. Na ameriški raketni napad v Siriji se je pred tem že odzval ruski predsednik Vladimir Putin. Dejanje je označil za "agresijo na suvereno državo" in dodal, da je "šlo za kršitev mednarodnega prava na podlagi izmišljenih izgovorov".

Vnovično kritiko ameriškemu napadu na letalsko bazo v Siriji je danes izrazil tudi Iran. Kot je dejal iranski predsednik Hasan Rohani, teroristi zaradi napada ploskajo Trumpu. "Zakaj ste napadli sirsko vojsko, ki je v vojni s teroristi? Na podlagi kakšne zakonodaje ali dovoljenja ste izstrelili rakete na to neodvisno državo," je bil kritičen Rohani.

Je pa po poročanju Reutersa Iran, sicer z Rusijo najtesnejši zaveznik Asadovega režima, podprl neodvisno preiskavo napada s kemičnim orožjem.  "Prosimo za preiskavo neodvisne komisije, ki bo ugotovila, od kod je prišlo kemično orožje," je dejal.

Je pa svoj obisk v Moskvi odpovedal britanski zunanji minister Boris Johnson. Obisk so napovedali po strateških pogovorih med Londonom in Washingtonom, razpravljali pa naj bi o tem, kako bi Zahod približali Rusiji. BBC poroča, da bo Johnson uperil vse sile v to, da bo sestavil koalicijo proti Rusiji in silam Bašarja al Asada. 

Rusija je medtem danes prekinila dogovor z ZDA, ki je bil namenjen izogibanju incidentom v sirskem zračnem prostoru, kar je napovedala že v petek. Gre sicer za navadno telefonsko povezavo med ameriškimi častniki v operacijskem centru v Katarju in ruskimi častniki v Siriji, prek katere komunicirajo vsakodnevno. Odločitev Moskve, da prekine to komunikacijo, bi lahko po ocenah analitikov dramatično povečala tveganje za pilote in kopenske sile vseh strani.

Nemška obrambna ministrica Ursula von der Leyen je medtem sporočila, da nemška izvidniška letala Tornado ne bodo sodelovala pri morebitnih nadaljnjih napadih ZDA v Siriji. Nemčija je po njenih besedah zelo natančno opredelila svojo vlogo v mednarodni koaliciji za boj proti skrajni skupini Islamska država, in sicer kot izvidništvo v misijah proti skrajnežem. Kot je pojasnila za nemško televizijo SWR, jih ZDA niti niso prosile za kakršno koli pomoč. Izpostavila je, da odločitev Nemčije ni povezana z napadom s kemičnim orožjem - poudariti želijo le, da bodo letala Tornado uporabili izključno za boj proti IS.

Sirski observatorij za človekove pravice je v petek zvečer sporočil, da so s tega letališča znova vzletela letala, ki so napadla tarče blizu Palmire. Niso pa pojasnili, ali je šlo za ruska ali sirska letala.

Javnost razdeljena, nekateri za, drugi proti napadu

Napad na Sirijo je razdelil tudi ameriško javnost. Številni so na Floridi, v New Yorku, Bostonu in ostalih mestih protestirali proti Trumpu in njegovemu posredovanju v Siriji. RT poroča, da je policija zaradi izgredov aretirala tri ljudi, še tri pa zaradi napada na uradno osebo. 

V ameriškem kongresu in med komentatorji sicer prihaja do mešanih odzivov na odločitev predsednika Donalda Trumpa o raketnem napadu v Siriji, pri čemer so jastrebi, kot je John McCain, zadovoljni skupaj s sirskimi begunci, ki so bili doslej do Trumpa kritični. Na drugi strani pa so sedaj Trumpovi podporniki s skrajne desnice.

Svobodnjaški republikanski senator Rand Paul iz Kentuckyja je petkov raketni napad označil za neustavnega, ker lahko po ustavi le kongres odobri vojno. Tiskovni predstavnik Bele hiše Sean Spicer zatrjuje, da je bil napad na letališče v Siriji, s katerega je režim Bašarja al Asada v torek sprožil napad s kemičnim orožjem, v ključnem nacionalnem interesu ZDA in kot tak v skladu z ustavo.

Republikanski kongresnik iz Michigana Justin Amash sprašuje, od kdaj je napad s kemičnim orožjem v neki državi v ameriškem nacionalnem interesu. Demokrat iz Connecticuta Chris Murphy pa opozarja, da za Trumpovo odločitvijo ni nobene strategije, ampak gre le za čustveno reakcijo na televizijske podobe posledic napada s kemičnim orožjem, kar je zelo nevaren način vodenja zunanje politike.

Vodja senatne večine Mitch McConnell iz Kentuckyja in predsednik predstavniškega doma kongresa Paul Ryan iz Wisconsina sta prepričana, da je Trumpova odločitev pravilna in ustavna, pridružili pa so se jima tudi številni drugi republikanci, ki so zagnali ustavni kraval vsakič, ko je bivši predsednik Barack Obama kam poslal ameriške vojake.

Senator iz Arizone John McCain ter kolega iz Južne Karoline Lindsey Graham sta med najbolj zadovoljnimi, saj sta dolga leta zahtevala podobno odločnost od Obame. Graham je izjavil, da je Trumpova retorika iz časa kampanje trčila ob realnost sveta.

Trčila je hudo, saj je Trumpova vlada pred torkom še trdila, da je oblast Bašarja al Asada v Siriji pač realnost in da ni mogoče ničesar narediti. Trump je med kampanjo zagotavljal, da bi ameriško vojaško posredovanje v Siriji vodilo do tretje svetovne vojne, Spicer pa v petek ni odgovoril na vprašanje, ali je predsednik spremenil mnenje.

Ameriška skrajna desnica ter svobodnjaki opozarjajo na Trumpove obljube, da bo dal Ameriko na prvo mesto in se ne strinjajo, da je posredovanje v Siriji v skladu s temi obljubami. Komentatorji kot sta Ann Coulter in Laura Ingraham menita, da je Trump poleg jastrebov s tem razveselil tudi demokratsko predsedniško kandidatko Hillary Clinton, ki bi morala biti tista, ki bi sprožala vojne in podobne avanture v tujini.

Obama je za vojno proti Islamski državi skušal dobiti kongresna pooblastila, vendar ni šlo in se je skliceval na podobna pooblastila, ki jih je George Bush mlajši dobil za vojno proti Al Kaidi. Trump se pri kongresu ni pozanimal, kako in kaj, preden se je v četrtek odločil za posredovanje v Siriji. Odločitev za bombardiranje pa vseeno potrjuje obljubo iz kampanje. Tisto o nepredvidljivosti.

V petek popoldne se je sicer sešel tudi Varnostni svet Združenih narodov (ZN). Ameriška veleposlanica pri ZN Nikki Haley je na seji dejala, da so ZDA pripravljene izvesti dodatne aktivnosti.

"ZDA so izvedle zelo odmerjen ukrep. Pripravljeni smo storiti več, vendar upamo, da ne bo treba," je povedala na seji, ki je bila odprta za javnost. "Združene države Amerike ne bodo mirno gledale, kako se uporablja kemično orožje."

A po poročanju Guardiana Bela hiša za zdaj ne namerava izvajati novih akcij v Siriji. Tiskovni predstavik Sean Spicer je zavrnil kakršnokoli diskusijo o morebitnih nadaljnjih korakih - vojaških ali diplomatskih - ZDA na tem območju.

Neimenovani predstavnik Pentagona je dejal, da ameriška vojska ugotavlja, ali je morda Rusija pomagala Siriji pri torkovem napadu s kemičnim orožjem v Siriji.

Uradnih podatkov o številu žrtev napada še vedno ni. Po navedbah sirske vojske je bilo v napadu ubitih šest ljudi, letališče pa da je močno poškodovano. Sirski observatorij za človekove pravice pa je poročal, da naj bi bilo ubitih sedem sirskih vojakov, vključno s poveljnikom oporišča. Zatem je sirska tiskovna agencija Sana poročala še o devetih žrtvah med civilisti v bližnjih vaseh. Med njimi naj bi bili tudi štirje otroci.