Trump po škandalu o 'usranih luknjah': Sem najmanj rasistična oseba, ki ste jo kdajkoli intervjuvali

Ameriški predsednik Donald Trump se že nekaj dni spopada z obtožbami, da je rasist. Plaz ogorčenja se je nanj usul, potem ko so v javnost pricurljale podrobnosti s sestanka, na katerem se je z republikanci in demokrati pogovarjal o priseljenski reformi. Trump je na srečanju namreč afriške države označil za "usrane luknje".

Na sestanku so razpravljali o kompromisnem predlogu, po katerem bi program zaščite nezakonitih priseljencev, ki so jih v ZDA kot mladoletne pripeljali njihovi starši (DACA), ohranili, ukinili pa bi vizumsko loterijo in možnost, da zakoniti priseljenci v državo pripeljejo tudi svoje družinske člane.

'Nisem rasist'

Predsednik se je sedaj prvič neposredno odzval na obtožbe in dejal: "Nisem rasist. Sem najmanj rasistična oseba, ki ste jo kdajkoli intervjuvali."

Škandal je po poročanju BBC izbruhnil v četrtek, ko so zakonodajalci obeh strank obiskali predsednika, da bi poiskali dvostranski sporazum o priseljevanju. 

V zadnjih tednih je Trumpova administracija umaknila zavarovan status za številne tujce, ki trenutno živijo v ZDA. Na omenjenem sestanku je Trump vprašal prisotne: "Zakaj dopuščamo, da ljudje iz vseh teh "usranih" držav sploh prihajajo k nam?" 

Demokratski senator iz Illinoisa Dick Durbin je na sestanku našteval države, katerih državljani bi lahko dobili začasni zaščiteni status zaradi objektivnih okoliščin doma, ko bodo ukinili program loterije za dovoljenja za delo in bivanje v ZDA.

Ko je Durbin prišel do Haitija, je Trump vskočil in ga vprašal, zakaj v Ameriki potrebujejo Haitijce in zakaj želijo še več Afričanov ter dodal vprašanje, zakaj si želijo vse te ljudi iz "usranih lukenj", namesto na primer iz Norveške.

V petek se je na družbenem omrežju Twitter odzval na obtožbe in tvitnil, da je na sestanku res uporabil "močne" izraze, vendar niso problematični ti izrazi, pač pa predlogi, ki so mu jih predstavili na srečanju. Demokrate je obtožil, da so si njegove pripombe o Haitijcih kratko malo izmislili.

Na laž ga je sicer takoj postavil senator Durbin, ki je dejal, da je to, kar poročajo mediji, čista resnica.

Več republikancev, med njimi sekretarka za domovinsko varnost Kirstjen Nielsen, se sicer ne spomni tovrstnih predsednikovih pripomb. 

Nasprotno pa je republikanski senator Lindsey Graham potrdil dogajanje: "S Trumpom sem se že pogovoril o tem. Ve, tako kot vsi prisotni, kakšno je moje stališče."

Novinarji so Trumpa v nedeljo vprašali, ali bodo zaradi dogodka težje sprejeli priseljensko reformo, ta pa je povsem stoično odvrnil: "Ste videli, kaj so številni senatorji pripomnili o tem? Nič niso pripomnili."

V bran mu je v nedeljo stopil tudi republikanski senator David Perdue, ki je bil prav tako na sestanku. Trdi, da predsednik omenjene žaljivke ni uporabil in da so v poročilih napačno interpretirali njegove izjave.

Afriška zveza je v petek zahtevala predsednikovo takojšnje opravičilo, nad njegovimi izjavami so bili šokirani in jih opisali kot "očitno rasistične".

Predstavnik Združenih narodov Rupert Colville je v Ženevi povedal: "Nobene druge besede ni za to kot rasist. Ne moreš držav in celin kar označiti za "usrane" luknje."

Upanja za dogovor med demokrati in republikanci vse manj

Program DACA, ki pred izgonom ščiti kakih 800.000 nezakonitih priseljencev, ki so jih v ZDA še kot mladoletne pripeljali njihovi starši, se bo dokončno iztekel marca. Upanja v dogovor med republikanci in demokrati naj bi bilo vse manj.

Trump je v nedeljo na Twitterju za težave v pogajanjih obtožil demokrate. Zapisal je, da so pogajanja "verjetno mrtva, ker jih demokrati v resnici ne želijo". Želi pa si migracijsko politiko na podlagi zaslug, je dodal.

Tiskovni predstavnik Bele hiše Raj Shah je v nedeljo dejal, da se nadaljuje vrsta pogovorov o priseljevanju in da si Trump želi, da so del dogovora o priseljevanju varnostna vprašanja in sredstva za gradnjo zidu na meji z Mehiko. Nekateri demokrati pa želijo zakon, ki bo zadeval program DACA.

Abas: Trumpova mirovna prizadevanja označil za klofuto stoletja

Palestinski predsednik Mahmud Abas je medtem v nedeljo mirovna prizadevanja ameriškega predsednika Donalda Trumpa na Bližnjem vzhodu označil za "klofuto stoletja".

"Trumpu sporočamo, da ne sprejemamo njegovega načrta. Dogovor stoletja je klofuta stoletja," je dejal Abas glede Trumpove obljube, da bo dosegel "končni dogovor" - mir med Palestinci in Izraelom.

Abas je to dejal v Ramali ob začetku dvodnevnega srečanja 121-članskega centralnega sveta Palestinske osvobodilne organizacije (PLO), ki je posvečeno odgovoru na ameriško priznanje Jeruzalema kot izraelske prestolnice 6. decembra lani. Že takrat je sicer Abas dal vedeti, da ZDA ne bodo več mogle igrati vloge posrednika v izraelsko-palestinskih mirovnih pogajanjih.

V nedeljskem dveurnem govoru pred palestinskimi voditelji je to ponovil. Dejal je, da ne bo sprejel nobenega mirovnega načrta Washingtona, saj so se "ZDA same diskvalificirale". Ne bo sprejel niti Trumpove administracije kot posrednika v mirovnih pogajanjih z Izraelom. Pozval je k mednarodnim prizadevanjem.

Izrael je obtožil, da je s svojimi dejanji pokopal mirovni sporazum iz Osla iz leta 1993, ki je vzpostavil podlago za palestinske stike z Izraelom. "Osla ni več," je dejal ter povedal, da bodo Palestinci preučili vse strategije za odgovor.

Mirovni sporazumi iz Osla (leta 1993 in 1995), ki so vzpostavili palestinsko avtonomijo na Zahodnem bregu in območju Gaze, so Palestincem dali upanje, da se okupacija bliža koncu, a se je to kmalu razblinilo. Po sporazumih iz Osla se je število judovskih naseljencev na palestinskih ozemljih še povečalo.

Pred srečanjem centralnega sveta so palestinski predstavniki poudarjali, da so v odgovor na ameriško priznanje Jeruzalema kot prestolnice Izraela odprte vse opcije, tudi začasna razveljavitev priznanja Izraela. Abas sicer v svojem govoru ni podal konkretnih rešitev.

Abas, ki vodi avtonomne palestinske oblasti od leta 2005, je še potrdil, da ne bo sprejel ameriškega podpredsednika Mika Pencea, ki naj bi med turnejo območje obiskal 22. januarja.

Status Jeruzalema je eno najbolj spornih vprašanj v bližnjevzhodnem konfliktu in je ključno za doseganje miru med Izraelom in Palestinci. Izrael razume celoten Jeruzalem kot svojo prestolnico, Palestinci pa nasprotno vztrajajo, da mora biti Vzhodni Jeruzalem, ki ga je Izrael zavzel v vojni leta 1967, prestolnica njihove prihodnje države. ZDA, tradicionalna zaveznica Izraela, se do Trumpa glede tega načeloma niso postavljale na nobeno stran in so vztrajale, da mora biti ta spor rešen v okviru bližnjevzhodnih mirovnih pogajanj.