Zakaj Nikaragva ni podpisnica pariškega sporazuma?

Državni sekretar ZDA Rex Tillerson je zagotovil, da bodo ZDA še naprej omejevale izpuste toplogrednih plinov ne glede na politično odločitev predsednika Donalda Trumpa za odstop ZDA od pariškega podnebnega sporazuma, drugi državni uradniki pa so se izmikali odgovoru na vprašanje, ali predsednik verjame v podnebne spremembe.

V ameriški administraciji je več ljudi s Trumpom na čelu, ki zavračajo ugotovitve znanstvenikov, da so podnebne spremembe realnost, h kateri s svojimi dejavnostmi prispeva človek. Podnebne spremembe prinašajo nenormalno vreme in dvigajo gladino morja. Trump in njegovi ministri trdijo, da znanost glede tega ni enotna, nekateri priznavajo, da se podnebje spreminja, skoraj nihče pa noče priznati, da ima s tem kaj opraviti človek.

Med njimi je upravitelj Agencije za zaščito okolja Scott Pruit, ki je poleg ideologa Steva Bannona, najbolj zaslužen za Trumpovo odločitev. V petek se je večkrat izognil odgovoru na vprašanje, ali njegov šef verjame v podnebne spremembe. Dejal je le, da so se odločali, ali je pariški sporazum dober za ZDA in ugotovili, da ni.

Ministrica za izobraževanje Betsy DeVos opaža, da je vreme nekam čudno, a pa ne ve ali je za to kriva tudi človeška dejavnost. Po njenem prepričanju razprava o tem še traja.

Tillerson je bil sicer med tistimi, ki so Trumpa prepričevali naj ostane pri sporazumu. Državni sekretar je prej vodil naftno podjetje ExxonMobil in naftna industrija je med tistimi, ki so že zdavnaj priznali, da so podnebne spremembe realnost in so se začeli prilagajati. Tillerson je skušal v petek omiliti kritike in zagotovil, da bodo ZDA še naprej zmanjševale izpuste toplogrednih plinov in so lahko ponosne na svoje dosežke.

Je bil izstop sploh potreben? 

Pti tem se seveda postavlja vprašanje, zakaj je bil izstop ZDA in sporazuma sploh potreben, saj gre za sporazum, ki državam daje proste roke, da si same zastavijo svoje lastne cilje in jih ne sili v nekaj, kar nočejo.

"To je ena najbolj neumnih in kratkovidnih odločitev v zgodovini ZDA. Trump se lahko umakne od sporazuma, ne more pa se umakniti od podnebja," je sporočil znanstvenik Joseph Alcamo, ki je sodeloval pri pogajanjih za pariški sporazum.

Za kaj je v resnici šlo pri Trumpovi odločitvi, pa je v petek posredno pojasnil podpredsednik ZDA Mike Pence, ko je dejal, da ne razume, zakaj je levica tako nora na to podnebje. Republikanci torej podnebna vprašanja postavljajo kot boj med levico in desnico. Pariški sporazum je bil po njegovem mnenju narejen zato, da se bogastvo iz ZDA preseli v preostali svet.

ZDA bodo še vedno dosegle cilje 

Kljub odločitvi, bodo ZDA dosegle cilje, zapisane v pariškem podnebnem sporazumu, ocenjuje nekdanji newyorški župan, zdaj odposlanec ZN za boj proti podnebnim spremembam, Michael Bloomberg. Pojasnil je, da bodo cilje dosegli zaradi združenega boja ameriških mest in podjetij.

''Ameriška vlada je odstopila od sporazuma, ampak Američani ostajajo zavezani in bomo dosegli cilj. Američani ne rabimo Washington, da bi ukrepali in ne bomo pustili, da nam Washington soji na poti. To je sporočilo županov, guvernerjev in gospodarstvenikov po ZDA,'' je za Guardian dejal Bloomberg. 

Zakaj Sirija in Nikaragva nista podpisnici? 

Od kar se je Trump odločil, mediji poudarjajo, da le še dve državi nista podpisali pariškega sporazuma - Sirija in Nikaragva. Vsekakor so razlogi povsem drugačni od Trumpovih, ki v podnebne spremembe očitno ne verjame. Poleg tega pa državi k svetovni količini emisij prispevata bistveno manj kot ZDA. 

Verjetno je razumljivo, zakaj Sirija ni podpisnica. Država je žal zadnjih nekaj let ujeta v primež krvave državljanske vojne, več kot 300.000 ljudi je umrlo, na milijone ljudi je zapustilo domove. 

Nikaragva na drugi strani pa je pariški sporazum označila za slabega, ker enostavno ni dovolj oster. Paul Oquist, odposlanec Nikaragve za pogajanja v Parizu novembra 2015, je že takrat dejal, da država ne bo podprla načrta, ki temelji na prostovoljnih ukrepih in nekaznovanju tistih, ki jih ne bodo dosegali.

Še posebej je bil oster do največjih onesnaževalk, ki bi morale po njegovem nositi večjo odgovornost. In ZDA so druge največje onesnaževalke. Na leti v ozračje izpustijo 5,2 milijona kiloton ogljikovega dioksida, Nikaragva 4569 kiloton, navaja BBC. V tej srednjeameriški državi že zdaj več kot polovico energije pridobijo iz obnovljivih virov, do 2020 pa nameravajo ta odstotek povišati že na 90.