Ameriški mediji iz dneva v dan razkrivajo besede ameriškega prvega moža, za katere je on seveda hotel, da bi ostale skrite.
New York Times tako poroča, da se je ameriški predsednik Donald Trump v Ovalni pisarni ruskemu zunanjemu ministru Sergeju Lavrovu in veleposlaniku Sergeju Kisljaku pohvalil, da je odpustil "zmešanega in norega" direktorja FBI Jamesa Comeyja in s tem zmanjšal pritisk preiskave ruskega vpletanja v ameriške volitve.
"Pravkar sem odpustil vodjo FBI. Bil je nor, povsem zmešan," je povedal Trump 10. maja – dan potem ko je odpustil Comeyja – glede na dokument, ki ga je posredoval neimenovani uradnik ameriške vlade. Trump je Lavrovu še zagotovil, da sam ni pod preiskavo.
Tiskovni predstavnik Bele hiše Sean Spicer začuda niti ni zanikal tega, ampak je dejal, da preiskava ovira poskus Trumpove administracije za vzpostavitev boljših odnosov z Rusijo.
"Z nastopaštvom in politiziranjem preiskave ruskih dejanj je Comey ustvaril nepotreben pritisk na sposobnost sodelovanja vlade okrog Sirije, Ukrajine in drugih pomembnih vprašanj. Preiskava bi se tako ali tako nadaljevala in ukinitev Comeyja je ne bi ustavila. Prava zgodba je kako se ogroža naša nacionalna varnost z objavljanjem zasebnih in strogo zaupnih pogovorov," je sporočil Spicer.
Trumpove besede, ki jih Bela hiša tako ni zanikala, potrjujejo mnenja, da je Trump odpustil Comeyja zaradi preiskave ruske afere, kar ustvarja veliko pravno nevarnost za predsednika in velik pritisk na republikance v kongresu, saj je vpletanje v preiskavo po ameriških zakonih nedopustno, ne glede na to, če to dela predsednik.
S tem argumentom je poskušal svoja dejanja opravičiti predsednik Richard Nixon po odstopu zaradi afere Watergate. "Dovoljeno je, če to počne predsednik," je v intervjuju dejal Nixon, kar so ameriški pravniki zavrnili. Trumpovo rusko afero vse bolj primerjajo z Watergatom, ki je odnesel s položaja Nixona.
Svoj udarec Trumpu za popotnico na prvo tujo turnejo po prevzemu oblasti je dodal tudi časopis Washington Post, ki objavlja novico, da je pod preiskavo zaradi ruske afere najmanj eden aktivni član Trumpove administracije, kar pomeni, da ne gre za odpuščenega svetovalca za nacionalno varnost Michaela Flynna ali nekdanjega šefa kampanje Paula Manaforta, ki sta najbolj globoko v težavah.
New York Times sicer navaja tudi vir, ki je bil na srečanju in je naklonjen predsedniku. Ta vir pravi, da je Trump Lavrovu povedal kar mu je povedal zato, ker je hotel Rusom pokazati pod kako velikim pritiskom je, ker hoče imeti dobre odnose z Moskvo. Na ta način naj bi pri Lavrovu vzbudil občutek dolga in potem dobil koncesije glede Sirije ali Ukrajine.
Lavrov zanikal, da bi s Trumpom govoril o odpustitvi Comeyja
Ruski zunanji minister Sergej Lavrov je danes zanikal navedbe, da naj bi se z ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom pogovarjal o odpustitvi prvega moža ameriškega preiskovalnega urada FBI Jamesa Comeyja. "Te teme se nisva niti dotaknila," je med obiskom na Cipru novinarjem dejal Lavrov.
Bahali pa so se tudi Rusi
Na drugi strani pa je ameriška televizija CNN na podlagi neimenovanih obveščevalnih virov poročala, da so se ruski uradniki v času lanskoletne predsedniške kampanje v ZDA hvalili, da so navezali trdne stike z ameriškim generalom Michaelom Flynnom in imajo prek njega vpliv na Trumpa.
Ameriški obveščevalci so prisluškovali Rusom in ujeli, da so imeli Rusi Flynna za trdnega zaveznika. Nekatere je to tako skrbelo, da Flynnu potem niso predali vseh obveščevalnih informacij, čeprav ga je Trump imenoval za svetovalca za nacionalno varnost.
Ameriški obveščevalci so med drugim posneli pogovor med ruskim veleposlanikom v ZDA Sergejem Kisljakom in Flynnom kmalu potem, ko je takratni ameriški predsednik Barack Obama uvedel sankcije proti Rusiji zaradi vpletanja v ameriške volitve.
Flynn je Kisljaku povedal, da bo prihodnja Trumpova vlada ponovno razmislila o sankcijah, posebej ugodno pa bo sprejela rusko odločitev, da ne bo povračilnih ukrepov. Ruski predsednik Vladimir Putin je naslednji dan po tem pogovoru dejal, da povračilnih ukrepov ne bo.
Flynn se je s Kisljakom prvič srečal leta 2013 v Moskvi, stiki pa so se okrepili po decembru 2015, ko je Rusija Flynna povabila na proslavo državne televizije RT in mu za čast, da je sedel za isto mizo s Putinom plačala 45.000 dolarjev.
Trump je moral Flynna februarja odpustiti s položaja svetovalca za nacionalno varnost ZDA, ker je lagal o svojih pogovorih s Kisljakom. Med drugim je podpredsedniku Miku Penceu zagotovil, da se s Kisljakom ni pogovarjal o sankcijah.
Obamova administracija je Trumpa obvestila, da je Flynn kompromitiran in to je Obama tudi osebno povedal Trumpu, ki pa se je generala še naprej oklepal. Zaradi Flynna naj bi tudi odpustil Comeyja, ki ni želel odstopiti od preiskave ruskega vpletanja v ameriške volitve.
Comey naj bi po vsakem pogovoru s Trumpom delal zapiske, ki se hranijo na sedežu FBI in bodo prišli, ali so že, v roke posebnega tožilca Roberta Muellerja, ki ga je namestnik pravosodnega ministra ZDA Rod Rosenstein zadolžil za preiskavo ruskega vpletanja v volitve in morebitnih povezav Trumpove kampanje z Rusi. To pomeni, da se je preiskava iz protiobveščevalne najverjetneje že spremenila v kazensko.
Comey je v petek privolil, da bo prišel na javno zaslišanje pred senatni odbor za protiobveščevalne zadeve, da pojasni okoliščine odpustitve in takrat bi lahko tudi povedal kaj iz svojih zapiskov.
KOMENTARJI (85)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.